Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Viktorja Pintariča, Maribor, na seji 25. maja 2017
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo in 68/16) se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), ki določa pogoje, pod katerimi policist v postopku o prekršku vozniku zaseže motorno vozilo. Zatrjuje, da je v neskladju s četrtim odstavkom 15. člena in s 67. členom Ustave. Pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe utemeljuje z navedbo, da je državljan Republike Slovenije in davkoplačevalec, ravnanje z zaseženim vozilom in postopek pa naj bi se plačevala tudi iz proračunskih sredstev. Pobudnik še zatrjuje, da je lastnik vozila, ki se redno uporablja v cestnem prometu, kar naj bi pomenilo, da bi se mu to vozilo lahko zaseglo, tudi če bi prekršek izvršila druga oseba. Meni, da zaseg vozila posega v premoženjska razmerja med zakoncema, saj naj bi bilo po zakonu dopustno, da se vozilo zaseže tudi v primeru, ko hujši prekršek iz izpodbijane določbe stori njegov zakonec. Pobudnik predlaga Ustavnemu sodišču, naj izpodbijano zakonsko določbo razveljavi in do končne odločitve zadrži njeno izvršitev.
2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice.
3.Navedbe pobudnika, da je redni udeleženec v cestnem prometu in da obstaja hipotetična možnost zasega motornega vozila in s tem posega v njegovo pravico do zasebne lastnine, ne utemeljijo posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Sicer pa izpodbijana zakonska določba ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.
4.Glede na takšno odločitev Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba odločati o pobudnikovem predlogu za začasno zadržanje izvršitve izpodbijane zakonske določbe.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki: dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Jadranka Sovdat Predsednica