Jedro

Glede na to, da je rok po drugem odstavku 60. člena ZKP, v katerem mora oškodovanec kot tožilec začeti kazenski pregon (30 dni), prekluziven, je sodišče prve stopnje povsem pravilno, potem ko je ugotovilo, da je bila vloga oškodovanca kot tožilca podana po izteku tega roka (šele 28. 1. 2022), njegovo vlogo kot prepozno zavrglo. Razlogi, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, tako ne morejo biti upoštevni, ob tem ko oškodovanec kot tožilec v primeru zamude roka po drugem odstavku 60. člena ZKP niti ne more zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Mariboru vlogo A. A. z dne 28. 1. 2022 zoper B. B. kot prepozno zavrglo na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 87. člena ZKP.

2. Zoper tak sklep je oškodovanec kot tožilec A. A. vložil laično pritožbo, v kateri se vsebinsko ne pritožuje glede odločitve sodišča prve stopnje, da je bila njegova vloga prepozna, temveč v pritožbi pojasnjuje razloge za svojo zamudo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je sodišče prve stopnje vlogo oškodovanca kot tožilca A. A. povsem utemeljeno zavrglo kot prepozno, potem ko je opravilo tudi ustrezne poizvedbe pri Pošti Slovenije d.o.o. glede datuma vročitve sklepa o zavrženju ovadbe Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru vlagatelju. Kot izhaja iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa je pri tem ugotovilo, da je bila pošiljka oškodovancu kot tožilcu nedvomno vročena 23. 12. 2021, čemur pritožnik v svoji pritožbi niti ne oporeka. Glede na to, da je rok po drugem odstavku 60. člena ZKP, v katerem mora oškodovanec kot tožilec začeti kazenski pregon (30 dni), prekluziven, je sodišče prve stopnje povsem pravilno, potem ko je ugotovilo, da je bila vloga oškodovanca kot tožilca podana po izteku tega roka (šele 28. 1. 2022), njegovo vlogo kot prepozno zavrglo. Razlogi, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, tako ne morejo biti upoštevni, ob tem ko oškodovanec kot tožilec v primeru zamude roka po drugem odstavku 60. člena ZKP niti ne more zahtevati vrnitve v prejšnje stanje1. 5. Po obrazloženem, ko ni bilo zaslediti tudi nobenih kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je bilo pritožbo A. A. kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

6. Izrek o dolžnosti plačila sodne takse je odpadel, saj ne gre za nobenega od primerov po drugem odstavku 96. člena ZKP, ko bi bilo mogoče plačilo sodne takse naložiti v breme oškodovanca kot tožilca.

1 Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba 2004, stran 142.