Jedro

Ugovor o prerekanju terjatve lahko uveljavlja vsak upnik (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Aktivno legitimacijo za prerekanje terjatve drugega upnika ima tisti upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (prim. prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). To upravičenje ima vsak upnik, ki je v postopku prijavil svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenim v 59. členu ZFPPIPP. Ni sporno, da je S. K. svojo terjatev prijavil v tem roku. Njegova procesna legitimacija bi prenehala samo v primerih, ki jih določa 58. člen ZFPPIPP. Ker njegova prijava ni bila pravnomočno zavržena, njegove terjatve pa tudi niso prenehale, ker še niso nastopile okoliščine iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, je v tej fazi postopka treba dopustiti upniku S. K. aktivno legitimacijo za prerekanje terjatev upnikov. Drži, da je tudi njegova terjatev prerekana in da je sodišče prve stopnje na uveljavitev zahtevka za obstoj terjatve napotilo prav tega upnika (S. K.), vendar pa ZFPPIPP ne zahteva, da je za prerekanje terjatve aktivno legitimiran le tisti upnik, katerega terjatev je nesporna ali izkazana z listino, ki ima moč javne listine oziroma je celo imetnik judikatne terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 6. 7. 2020 odločilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 3. 7. 2020, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Proti sklepu so se pritožili upniki M. L., M. D., B. V., D. P in M. S. Bistvo pritožbe je, da je zmotna odločitev o tem, da se njih napoti na uveljavitev zahtevkov za ugotovitev obstoja njihovih terjatev, prav tako pa, da sodišče ne bi smelo upoštevati prerekanja terjatev s strani upnika S. K. medtem ko je upraviteljica, z izjemo terjatve D. P. vse priznala; terjatev slednjega pa je neutemeljeno prerekala.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. V odgovoru na odgovor upniki vztrajajo, da upnik S. K. ne sme imeti statusa upnika v tem postopku. Da nima terjatve, je pravnomočno odločeno.

5. Pritožbe niso utemeljene.

_O pritožbi upnika M. L._

6. Upnik M. L. je priglasil terjatev v vlogi z dne 13. 3. 2020. Terjatev je prerekal upnik S. K. Sodišče je odločilo, da mora zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve uveljavljati upnik M. L. 7. Upnik M. L. se s tem ne strinja in navaja, da ima judikatno terjatev, zato bi moralo sodišče na uveljavitev zahtevka za ugotovitev neobstoja terjatve napotiti upnika S. K. Pritožnik navaja, da je njegova terjatev prisojena v izvršilnem naslovu, to je pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 2721/2013 z dne 12. 9. 2018, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 750/2019 z dne 6. 11. 2019. 8 Višje sodišče po vpogledu v prijavo in priloženi sodbi ugotavlja, da upnik v priloženih izvršilnih naslovih ni imenovan kot upnik (tožnik), temveč je tožnikov pooblaščenec. K prijavi terjatve je priložil tudi Dogovor o višini nagrade za postopek, ki ga je sklenil s tožnikom A. K. (stečaj zapuščine po njemu se vodi v tem stečajnem postopku; dogovor je bil sklenjen dne 4. 11. 2013), vendar gre v tem primeru za stroške, ki so bili prisojeni tožniku oziroma njegovim dedičem (sodba se glasi na dediče po pokojnemu A. K. ne pa pooblaščencu). Kakšnega dogovora v zvezi s prehodom terjatve upnika po izvršilnem naslovu na upnika v tem stečajnem postopku pa upnik v prijavi ali v pritožbi ne zatrjuje ali izkazuje. V 2. členu Dogovora o višini nagrade za postopek ni zapisan sporazum o prehodu terjatve, temveč je tam določena višina nagrade in njena zapadlost. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo prvi odstavek 300. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

_O pritožbi ostalih pritožnikov_

9. Tudi iz prijav M. D., B. V., D. P. in M. S. z dne 13. 3. 2020 izhaja, da upniki ne priglašajo judikatnih terjatev.

M. D. je prijavil terjatev v višini 50.000,00 EUR s pripadki na podlagi notarsko overjenega dogovora v zvezi z nakupom poslovnega deleža v srbski družbi A. R. Terjatev je prerekal upnik S. K. B. V. je priglasil terjatev v višini 9.000,00 EUR s pripadki. Iz prijave izhaja, da je prijavil terjatev iz naslova posojila. Tudi on ne zatrjuje obstoja izvršilnega naslova. Terjatev je prerekal upnik S. K. D. P. je prijavil terjatev v višini 16.000,00 EUR na podlagi posojilne pogodbe. Tudi njegova terjatev ni judikatna. Terjatev sta prerekala upnik S. K. in upraviteljica. Pritožnik ne more uspeti z v pritožbi navedenim, da je upnik svojo terjatev izkazal s pisnimi dokazili in overjenimi izjavami prič, ki so neposredno videle izročitev zneskov posojila, saj je pomembno le, ali ima prijavljeno terjatev izkazano z listino, ki ji zakon daje moč izvršilnega naslova (prim. 17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Takšne kvalitete zatrjevano nima.

Upnik M. S. je prijavil terjatev v višini 15.300,00 EUR s pripadki. Terjatev je prijavil na podlagi posojilne pogodbe. Tudi on ne zatrjuje obstoja izvršilnega naslova. Terjatev je prerekal upnik S. K. 10. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo prvi odstavek 300. člena ZFPPIPP.

_O pritožbi vseh upnikov glede legitimacije upnika S. K. za prerekanje njihovih terjatev_

11. Ugovor o prerekanju terjatve lahko uveljavlja vsak upnik (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Aktivno legitimacijo za prerekanje terjatve drugega upnika ima tisti upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (prim. prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). To upravičenje ima vsak upnik, ki je v postopku prijavil svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenim v 59. členu ZFPPIPP. Ni sporno, da je S. K. svojo terjatev prijavil v tem roku. Njegova procesna legitimacija bi prenehala samo v primerih, ki jih določa 58. člen ZFPPIPP. Ker njegova prijava ni bila pravnomočno zavržena, njegove terjatve pa tudi niso prenehale, ker še niso nastopile okoliščine iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, je v tej fazi postopka treba dopustiti upniku S. K. aktivno legitimacijo za prerekanje terjatev upnikov. Drži, da je tudi njegova terjatev prerekana (s strani upraviteljice: „Terjatev se prereka v skladu s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 2721/2013 z dne 12. 9. 2018, ki je postala pravnomočna na podlagi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 750/2019“) in da je sodišče prve stopnje na uveljavitev zahtevka za obstoj terjatve napotilo prav tega upnika (S. K.) vendar pa ZFPPIPP ne zahteva, da je za prerekanje terjatve aktivno legitimiran le tisti upnik, katerega terjatev je nesporna ali izkazana z listino, ki ima moč javne listine oziroma je celo imetnik judikatne terjatve.

12. Drži, da je tožbeni zahtevek upnika S. K. pravnomočno zavrnjen že pred začetkom tega postopka (pravnomočna sodba P 2721/2013 z dne 12. 9. 2018), vendar je bistveno, da je ta upnik terjatev prijavil in njegova terjatev ni bila zavržena. Sicer pa je v prijavi tudi navedel, da za to terjatev tečeta dva postopka med katerima ni litispendence. En postopek pred sodiščem v Republiki Srbiji, drugi postopek v naši državi (upnik zatrjuje vložitev predloga za dovolitev revizije, o katerem še ni odločeno).

13. Izrecno zatrjevani pravno pomembni pritožbeni razlogi (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) niso utemeljeni, pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.