Jedro

Trditveno in dokazno breme, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju pravno relevantnega materialnega položaja za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je na tožnici.

Evidenca GURS ima naravo javne listine, tožnica pa svojih trditev o vrednosti nepremičnin z ničemer ni izkazala. Za trditev, da so nepremične praktično brez vrednosti, ni predložila nobenih dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka) ter odločilo, da se tožeči stranki plačilo sodne takse odloži za dvanajst mesecev od pravnomočnosti sklepa (II. točka izreka), plačilni nalog I P 632/2022 za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem pred sodiščem prve stopnje z dne 20. 10. 2022 je razveljavilo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila sodne takse. Navaja, da je že sam znesek sodne takse v višini 2.115,00 EUR visok glede na njeno mesečno pokojnino v višini 653,75 EUR, ki komaj zadošča za življenjske stroške. V predlogu je navajala, da so zemljišča, ki jih je podedovala po starših v okolici A., kmetijska zemljišča v hribovitem predelu in se jih ne da prodati, ker niso tržno zanimiva. O teh dejstvih pa izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov, temveč upošteva zgolj vrednosti zemljišč povzete po podatkih GURS, ki niti ne veljajo kot tržne vrednosti. Izpodbijani sklep tako ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlog za to je verjetno v zmotni uporabi materialnega prava, saj se odločitev sodišča opira zgolj na 27. člen ZSVarPre, ne pa na ZST-1, ki je matični zakon in podlaga za odločanje. Upoštevan bi moral biti peti odstavek 11. člena ZST-1, po katerem se upoštevajo vse okoliščine glede presoje materialnega položaja prosilca in šesti odstavek 11. člena ZST-1, po katerem se v celoti oprosti plačila sodne takse oseba, ki izpolnjuje pogoje za redno brezplačno pravno pomoč po ZBPP. Na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZBPP pa se ne upošteva premoženje, s katerim prosilec dejansko ne more razpolagati. Nepremičnine, katerih vrednost je upoštevalo sodišče in navedlo, da jih bo tožnica dejansko lahko prodala, so kmetijska zemljišča v hribovitem predelu, pri čemer so štiri parcele v solasti Občine A., zaradi česar je že iz tega razloga razpolaganje onemogočeno. Več nepremičnin meri le od 1 m² do 23 m² oz. 71 m² do 133 m², tako da že površina navedenih zemljišč kaže, da so nezanimiva za prodajo in je prodaja praktično nemogoča. Slednje dodatno potrjuje priložena lokacijska informacija z dne 21. 12. 2022, iz katere izhaja, da gre za kmetijska zemljišča, ki so podvržena več različnim pravnim režimom hkrati (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uredba Natura 2000, Uredba o ekološko pomembnih območjih, erozijsko območje, javna pot, vodovodno omrežje, varovani pas ceste, javna pot, varovalni pas vodovoda, elektrovod, varovalni pas elektrovoda). Iz navedenega izhaja, da je ugotovitev sodišča, da bo tožnica lahko zemljišča zagotovo prodala v 12 mesecih, brez podlage in neizvedljiva. Ob dejstvu, da prejema nizko pokojnino in ima nepremičnine, ki so praktično neunovčljive, bi ji bila z zahtevo po plačilu tako visoke sodne takse onemogočena pravica do sodnega varstva. K pritožbi je priložila še izpisa seznama nepremičnin iz evidenc GURS, iz katerih je razvidna višina katastrskega dohodka za vseh 19 parcel ter lokacijsko informacijo za parcele (A29 do A31).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZST-11 lahko sodišče stranko oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 12.a člena ZST-1). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov 12.a člena ZST-1 pa se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 12.a člena ZST-1).

5. V obravnavani zadevi je tožnica vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse v višini 2.115,00 EUR. V predlogu je navedla, da ima poleg mesečne pokojnine v višini 653,75 EUR, v lasti podedovana zemljišča v k. o. X in k. o. Y, ki so kmetijska zemljišča v hribovitem predelu, imajo nizko vrednost in niso tržno zanimiva, zaradi česar se jih ne da prodati. V k. o. Y je solastnica zgolj do ½ kmetijskih zemljišč, zaradi česar je razpolaganje in prodaja praktično nemogoča, vrednost pa zato majhna.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica, ki je upokojena, živi sama in prejema mesečno pokojnino v višini 653,75 EUR, je lastnica vozila Opel, letnik 2015 v vrednosti 8.000,00 EUR ter je lastnica oz. solastnica poleg nepremičnine, v kateri živi, še 19 drugih nepremičnin, ki jih GURS vrednoti na 35.545,91 EUR, od česar delež tožnice znaša 33.246,41 EUR, kar za 13.000,00 EUR presega višino mejnega zneska 20.250,72 EUR, ki po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre2 izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. 7. V skladu z določilom tretjega odstavka 12.a člena ZST-1 se ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 12. a člena ZST-1 pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Trditveno in dokazno breme, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju pravno relevantnega materialnega položaja za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je na tožnici. Tožnica je v predlogu navedla, da je razpolaganje z navedenimi nepremičninami praktično nemogoče, ker se nahajajo v hribovitem predelu, v k. o. Y pa ima tožnica solastniški delež do ½ ter da navedene nepremičnine niso tržno zanimive in imajo nizko vrednost. Navedenemu razlogu, kot smiselno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje ni sledilo, saj je upoštevalo vrednost nepremičnin, kot je razvidna iz javne evidence GURS. Zato očitek pritožbe, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ni utemeljen. Evidenca GURS ima naravo javne listine3, tožnica pa svojih trditev o vrednosti nepremičnin z ničemer ni izkazala (7. in 212. člen ZPP). Za trditev, da so nepremične praktično brez vrednosti, ni predložila nobenih dokazov. Poleg tega iz evidenc GURS za nepremičnine 117/1 k. o. Y, 117/2 k. o. Y, 889 k. o. Y, 118 k. o. Y, 117/3 k. o. Y, 134 k. o. Y in 133 k. o. Y izhaja, da so najboljša kmetijska zemljišča. Zakaj tožnica z najboljšimi kmetijskimi zemljišči ne more razpolagati (jih oddati v najem, prodati ali kako drugače razpolagati z njimi), tožnica ni izkazala. Okoliščina, da so štiri izmed teh najboljših kmetijskih zemljišč4 v solasti Občine A. do ½, po presoji pritožbenega sodišča ne izključuje možnosti tožnice za razpolaganje, saj ima solastnik na podlagi določila 66. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pravico razpolagati s svojo solastninsko pravico. Pritožbeno sodišče tako pritožbene navedbe, da je razpolaganje z nepremičninami zaradi obstoja solastninske pravice onemogočeno, kot neutemeljene zavrača. Lokacijska informacija in izpisek nepremičnin z izpisom katastrskega dohodka sta bila brez upravičenega razloga priložena šele v pritožbenem postopku in nista upoštevna (337. člen ZPP). Zgolj nekatere nepremičnine imajo manjšo kvadraturo; to na razpolaganje s temi in z ostalimi zemljišči, ki pa imajo večjo kvadraturo in sodijo med najboljša kmetijska zemljišča, ne vpliva.

8. Pri odločanju je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, saj tožnica izjeme po tretjem odstavku 12a. člena ZST-1 ni izkazala. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno uporabilo določila petega in šestega odstavka 11. člena ZST-1, prav tako ni zmotno uporabilo določila prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, kot tudi ne drži očitek, da sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo na določili petega in šestega odstavka 11. člena ZST-1. 9. Zmotno je stališče pritožbe, da odlog plačila sodne takse pomeni odvzem sodnega varstva. Čim je namreč plačilo sodne takse odloženo, se prične z obravnavanjem zadeve in se nato ob zapadlosti pozove zavezanca z novim plačilnim nalogom na plačilo ter v primeru neplačila takso prisilno izterja.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti ( drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo ( 2. točka 365. člena ZPP ).

1 Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS št. 37/2008 s spremembami. 2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Ur. l. RS 61/10 s spremembami in dopolnitvami. 3 VDSS sodba Psp 166/2020. 4 Gre za parcele 117/1 k. o. Y, 117/2 k. o. Y, 118 k. o. Y, 134 k. o. Y.