Jedro

Ker je toženka v pritožbi zatrjevala le, da je obseg škode nepravilno ugotovljen, ker bi sodišče prve stopnje moralo oceniti obseg škode na podlagi odpustnega lista, ni pa obrazložila, zakaj je bilo dejansko stanje glede konkretnih oblik škode zmotno ugotovljeno, ker se je sodišče prve stopnje v tem delu oprlo na izvedensko mnenje, pritožbeno sodišče ni bilo dolžno samo iskati morebitne napake v teh dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, zato je v obrazložitvi sodbe ostalo v okviru pritožbenih trditev. Pritožbeno sodišče se je v nadaljevanju obrazložitve opredelilo le do tistih konkretnih očitkov, s katerimi pritožba zatrjuje, da so bila določena dejstva zmotno ugotovljena, pri tem pa navaja tudi razloge, zaradi katerih meni, da so bila ta dejstva zmotno dokazno ocenjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (1. tč. izreka) potrdi delna sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženko obsodilo, da plača tožniku poleg že izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 144.000,00 EUR, ki jo je tožniku izplačala Zavarovalnica A. d.d., še odškodnino v znesku 105.080,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2014 dalje do plačila (točka 1 izreka sodbe). V presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 920,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 1. 2014 do 11. 2. 2014 (točka 2 izreka sodbe). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da bo o pravdnih stroških odločilo po pravnomočnosti odločitve o vseh tožnikovih zahtevkih (točka 3 izreka sodbe). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik imel oziroma da še ima zaradi škodnega dogodka telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti, imel pa je tudi strah, zato mu je priznalo enotno odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 250.000,00 EUR, kar predstavlja 217 povprečnih neto mesečnih plač na zaposlenega v RS. Ugotovilo je še, da sodna praksa za podobne primere priznava odškodnine v razponu med 200 do 300 povprečnih neto mesečnih plač.

2. Toženka v pritožbi zatrjuje, da so v razlogih sodbe medsebojna nasprotja. Vsebinsko opredeljeno izpodbija nekatere dejanske ugotovitve iz obrazložitve sodbe, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo obseg tožnikove nepremoženjske škode. Teh pritožbenih trditev pritožbeno sodišče ne povzema, ker se je do njih opredelilo v nadaljevanju te obrazložitve, s tem pa se je izognilo nepotrebnemu ponavljanju1. Toženka tudi izpodbija višino priznane odškodnine. Meni, da sodna praksa, na katero je sodišče oprlo odločitev, ni primerljiva, ker gre v obravnavanem primeru za drugačne dejanske okoliščine. Toženka posebej izpostavlja starost tožnika. Meni, da bi bila primerna odškodnina za telesne bolečine 45.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 100.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 10.000,00 EUR in za strah 10.000,00 EUR, skupaj 165.000,00 EUR. Toženka je tudi priglasila pritožbene stroške.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo vsebinsko, sistematično in pregledno odgovoril na navedbe iz pritožbe in predlagal njeno zavrnitev oziroma zavrženje, ker je bila pritožba vložena prepozno. Zahteval je tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba pravočasna2. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo v času, ko se je že uporabljala novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E). Z ZPP-E je bil rok za vložitev pritožbe zoper sodbo podaljšan na trideset dni. Po določbi prvega odstavka 125. člena ZPP-E se postopek, ki se je začel pred pričetkom uporabe ZPP-E, konča po določbah prej veljavnega zakona. Tretji odstavek 125. člena ZPP-E določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje nadaljuje po določbah tega zakona, če je bila končna odločba pred sodiščem prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E. Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku navedlo, da imajo pravdne stranke petnajstdnevni rok za pritožbo, ker zmotno ni upoštevalo, da določba o pritožbenem roku sodi med določbe postopka pred sodiščem druge stopnje. Pravni pouk v sodbi sodišča prve stopnje le opozarja na ureditev pred sodiščem druge stopnje, glede pritožbenega roka pa se uporablja določba 333. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), ki je v petindvajsetem poglavju, kjer so urejena redna pravna sredstva. Iz teh razlogov je bil rok za vložitev pritožbe trideset dni.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pravilno je uporabilo materialno pravo pri določitvi višine odškodnine za tožnikovo nepremoženjsko škodo, glede na ugotovljeno škodo, ki je tožniku nastala zaradi škodnega dogodka. Sodba nima pomanjkljivosti glede dejanskih ugotovitev, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, razlogi v sodbi pa tudi niso v medsebojnem nasprotju, kot to zatrjuje pritožba. Pritožbeno sodišče je pri presoji, ali je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, vezano na razloge, ki jih pritožnik navaja, saj samo ne sme iskati morebitnih napak pri ugotavljanju dejanskega stanja3. 7. Sodišče prve stopnje je glede tožnikove škode ugotovilo naslednja odločilna dejstva: - tožniku, ki je bil ob škodnem dogodku star 63 let in v pokoju, je bila zaradi škodnega dogodka postavljena naslednja diagnoza škodnih posledic: spondilodiscitis in mielistis vratne hrbtenice, stafilococcna sepsa in stanje po njej, septični artritis levega kolena, okužba sečil, stanje po pljučnici, primarna arterijska hipertenzija, zmanjšana pokretnost in tetraplegija4; - nevšečnosti tekom zdravljenja: zdravljenje v bolnišnici od 11. 11. 2012 do 18. 3. 2013, rehabilitacija v U. od 18. 3. 2013 do 30. 8. 2013, tri operacije, RTG, CT, MR in UZ ter druge preiskave, intubacija, umetna ventilacija, centralni venski kateter, več transfuzij krvi, aspiracija in bronholavaža, torakalna drenaža, perfuzija levega kolena, traheotomija, hipertenzija, kateterizacija, antibiotična terapija in jemanje analgetikov, prevezovanje ran, obiski patronažne sestre vsak drugi dan zaradi prebrizgavanja katetra in previjanja prsta na nogi zaradi dekubitusa, močni krči, hranjenje po sondi, fizikalna terapija, popolna odvisnost od pomoči drugih, nezmožnost samostojnega oblačenja, umivanja, hranjenja, inkontinenca vode in blata, jemanje odvajal, urinski kateter in menjava katetra, vstavitev stalnega urinskega katetra, praznjenje sečnika katetra, zapiranje katetra z zaponko, menjava stalnega katetra na vsake tri mesece, nošenje plenic, številni pregledi pri specialistih, obiskovanje urgence zaradi zamašitve katetra in oteženega dihanja, dnevno treniranje in razgibavanje mišic in jemanje tablet za umiritev krčev5; - večina nevšečnosti tekom zdravljenja so pri tožniku ostale in so trajne; - tožnik ima vstavljen stalni urinski kateter, ki se menja na dva meseca, za odvajanje blata rabi svečke, ne zmore samostojne osebne higiene, ne more se sam obleči, z desno roko se lahko samostojno hrani le, če je hrana primerno pripravljena in rezana, hrana mu pogosto pade iz krožnika, ker je z rokama zelo nespreten, od zgornjih okončin ima še gibljivo desno roko, leva je slabše gibljiva zaradi abdukcije v ramenu, na rokah ima zelo okrnjeno fino motoriko, na levi bolj kot na desni, tonus leve zgornje okončine je spastično zvišan, predvsem pri supinaciji podlahti in ekstenziji v komolcu, mišična moč v zgornjih udih je zmanjšana, distalno in v komolcu, izraziteje na levi roki, spodnji okončini sta plegični, tonus je spastično zvišan, prisoten je nožni klonus, na levem kolenu je prisotna fleksijska kontraaktura, brez izliva, z več vidnimi brazgotinami, gibljivost levega kolena je ohranjena od 30 do 100 stopinj, tožnik ima spremenjen občutek na dotik od nivoja C4 navzdol, ni zmožen samostojnega obračanja na boke in trebuh, ni zmožen za samostojni prehod v štirinožni položaj, tožnik ne zmore samostojnega transferja iz ali v invalidski voziček, z invalidskim vozičkom se samostojno lahko premika le na zelo kratke razdalje, ker v rokah nima moči in spretnosti, sposobnost pisanja je bistveno prizadeta, ne more klicati po telefonu, ima inkontinenco urina in blata in težave z dihanjem, pojav ledvičnih kamnov s posledičnimi uroinfekti, zastojem pretoka urina in operativnimi terapijami je povezan s sindromom nevrološke okvare po tipu tetraplegije, ne more poklicati po telefonu, tujo pomoč in oskrbo potrebuje dvanajst ur dnevno, tožnikova intelektualna sposobnost je na spodnji meji povprečja, znižana je efektivnost na področju razumevanja medsebojnih odnosov, okrnjen je delovni spomin in odložen spominski preklic, tožnikova presoja je oslabljena, moteno je spanje, zaradi poškodovanja tožnik trpi srednjo stopnjo depresivnosti; - tožnik lahko uporablja TV daljinec, odklene in zaklene vrata, lahko se javi na telefon, z invalidskim vozičkom se lahko samostojno premakne na razdalji do dveh ali treh metrov6; - tožnik je imel hude, srednje in lahke telesne bolečine zaradi škodnih posledic. Tudi v bodoče bo imel tožnik trajne lahke telesne bolečine z občasno hudimi bolečinami pri premeščanju in krčih7; - tožnik je imel zaradi zdravljenja hud strah, ker je bil v strahu ali bo preživel, nato je bil strah srednje in lahke intenzitete. Zaradi strahu, ki je bil za tožnika stresen, se je pri tožniku pojavila depresivnost v zmerni obliki8; - tožnik ima zaradi operativnih posegov, ki so v zvezi s škodnim dogodkom, 30 cm brazgotino nad levim kolenom in manjšo brazgotino v predelu, kjer je bila opravljena torakalna drenaža, trajno je vezan na invalidski voziček in ima vidno vrečko za urinski kateter9. 8. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve sodbe natančno ugotovilo trajanje in intenziteto tožnikovih telesnih bolečin. Pojasnilo je, da je upoštevalo telesne bolečine, ki jih je imel (ima) tožnik od 7. 11. 2012 dalje, da pa tožnik v času umetne kome od 17. 11. 2012 do 23. 11. 2012 ni čutil telesnih bolečin. Iz teh ugotovitev pritožba zmotno sklepa, da je sodišče upoštevalo telesne bolečine pri tožniku tudi za čas, ko je bil v umetni komi. Iz enakih razlogov so neutemeljen tudi pritožbene navedbe glede trajanja strahu.

9. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo, da odpustni izvid Z. z dne 30. 8. 201310 za odločanje v letu 2018 ni več relevanten, ker je K. naredila izvedensko mnenje v času sojenja, potem ko je pregledala celotno tožnikovo zdravstveno dokumentacijo11 in tožnika osebno. Zmotna je zato pritožbena navedba, da sodišče tega dokaza ni ocenilo. Opustitev dokazne ocene relevantnega dokaza predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka (8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP), ker pa je sodišče prve stopnje odpustno pismo dokazno ocenilo, je pritožbeno sodišče še ugotavljalo, ali je sodišče prve stopnje v tem delu, v okviru proste presoje dokazov, ob upoštevanju metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, zmotno ugotovilo dejansko stanje. Izkustvena pravila in pravila logike, časovni moment ter razlogi, zaradi katerih sta bila izdelana odpustno pismo in izvedensko mnenje, potrjujejo dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je pri ugotavljanju tožnikove škode utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju12. 10. V postopku je bilo na podlagi mnenja izvedencev prepričljivo ugotovljeno, da je tožnik tetraplegik. Zmoten zapis v izvedenskem mnenju, da je tožnik paraplegik, je bil popravljen v dopolnitvi izvedenskega mnenja13. 11. Iz psihodiagnostične ocene v izvedenskem mnenju14 izhaja, da je pri tožniku okrnjen delovni spomin in da je odložen njegov spominski priklic. Škodne posledice so pri tožniku povzročile stresno doživljanje, kar je povzročilo zmerno depresivnost. V izvedenskem mnenju so navedene psihološke spremembe, ki so nastale pri tožniku zaradi škodnega dogodka, ki jih je sodišče upoštevalo pri določitvi obsega škode15, zato ni dvoma, da ima tožnik zaradi škodnih posledic okrnjen spomin16. 12. Hospitalizacija in zdravljenje v SB je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. To vzročno zvezo potrjujejo škodne posledice in zdravljenje tožnika, kot je opisano v izvedenskem mnenju, kakor tudi ugotovitev izvedencev, da so posledice škodnega dogodka najverjetnejši vzrok za to hospitalizacijo, zato tudi ni odločilen zapis v izvedenskem mnenju, da izvedenci ne morejo potrditi „100 % povezave“17. 13. Tožnik je utrpel katastrofalno škodo. Zaradi prepletenosti posameznih oblik nepremoženjske škode velja v sodni praksi pravilo, da sodišče v teh primerih odmeri enotno odškodnino za nepremoženjsko škodo18. Na ta način je sodišče prve stopnje tudi določilo obseg tožnikove nepremoženjske škode, saj je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je zaradi določitve enotne odškodnine ugotavljalo obstoj posameznih oblik negmotne škode in da je tožnikov zahtevek za enotno škodo v skupnem znesku 250.000,00 EUR utemeljen19. Sodišče prve stopnje zato ni določilo primerne odškodnine za vsako posamezno obliko nepremoženjske škode, čeprav je v sodbi zapisalo, da je odškodnina v višini 70.000,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti v času zdravljenja, kot jo zatrjuje tožnik, primerna odškodnina za to obliko nepremoženjske škode.

14. Ker je bila tožniku priznana enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo, tudi ni prišlo do podvajanja ali „zidanja“ zahtevkov, ko bi se iste škodne posledice upoštevale pri priznanju denarne odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

15. Okoliščina, da je tožnik prejemal tri mesece protibolečinsko terapijo potrjuje obstoj hudih telesnih bolečin, kot to izhaja iz izvedenskega mnenja, ne pa, da zaradi te terapije tožnik v tem obdobju ni imel hudih telesnih bolečin, kot to zatrjuje pritožba. Izvedenci so v izvedenskem mnenju upoštevali, da je tožnik prejemal protibolečinsko terapijo, pa vendar so ocenili, da je imel tožnik v tem obdobju hude telesne bolečine. Sodišče prve stopnje je glede trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin20 ter glede nevšečnostih tekom zdravljenja pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, kar je deloma povzelo tudi v sodbi, zato se pritožbeno sodišče na te ugotovitve sklicuje in jih znova ne povzema.

16. Sodišče prve stopnje je pri zmanjšanju življenjske aktivnosti nekoliko nenatančno povzelo ugotovitve iz izvedenskega mnenja in dopolnitve tega mnenja, iz katerih izhaja, da tožnik potrebuje pomoč pri oblačenju in slačenju dvakrat dnevno, pomoč pa potrebuje tudi pri osebni higieni. Tožnik pri obeh aktivnostih potrebuje pomoč, glede na časovno opredelitev te pomoči in glede na že opisane omejitve zaradi škodnih posledic pa tožnik manjši del teh aktivnosti lahko opravi tudi sam, vendar z bistveno povečanimi napori. Ta dejstva dodatno potrjuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožnik lahko javi na telefon, uporablja TV daljinec, kar pa hkrati tudi pomeni, da bi lahko uporabljal telefon tudi za klice, vendar z bistveno povečanimi napori, zaradi zelo omejene fine motorike rok. Kljub tem težavam tožnik namreč lahko piše, vendar okorno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da škodne posledice in tudi izvedensko mnenje ne potrjujejo, da tožnik ne more poklicati po telefonu21. Te ugotovitve glede tožnikovih zmožnosti pa ne morejo vplivati na znižanje določene odškodnine, ker je tudi ob upoštevanju teh tožnikovih zmožnosti tožniku priznana primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki je objektivno primerljiva z odškodninami, ki jih priznava sodna praksa v podobnih primerih22. 17. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je groba moč ter gibljivost rok in ramenskega obroča tožnika zmanjšana, zato se lahko tožnik samostojno premika v invalidskem vozičku le na zelo kratke razdalje. Ta ugotovitev povsem zadošča za oceno duševnih bolečin tožnika zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da bi bilo potrebno to tožnikovo omejitev bolj določno opredeliti le v primeru, če bi bil tožnik zmožen samostojnega gibanja z vozičkom izven svojega doma, kar pa ni. Iz teh razlogov za določitev tožnikove denarne odškodnine ni odločilna okoliščina, ali se tožnik v invalidskem vozičku lahko samostojno premakne na razdalji dveh do treh metrov, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, ali še za nekaj metrov več, ker je odločilna ugotovitev izvedencev, da se tožnik lahko premakne na invalidskem vozičku le na zelo kratke razdalje. Njegovo psihično stanje te ugotovitve le dodatno potrjuje23. 18. Sodišče je ugotovilo, da tožnik potrebuje dvanajst ur dnevno tujo pomoč, kar izhaja iz izvedenskega mnenja, v katerem so izvedenci po urnih postavkah natančno opredelili posamezne vrste pomoči, ki jih dnevno potrebuje tožnik. Gre za strokovno mnenje, kateremu je sodišče utemeljeno dalo prednost, pred pavšalno oceno tožnikovega sina, da njegov oče potrebuje pomoč v trajanju šestih ur dnevno.

19. Iz psihodiagnostične ocene tožnika, ki so jo izdelali izvedenci izhaja, da ima tožnik zaradi škodnega dogodka poslabšano razpoloženje, zmanjšano energijo za aktivnosti, zmanjšana je sposobnost za zanimanje in koncentracija, moteno je spanje, ima slabo razpoloženje, nima interesov in prijetnih občutij, kar je ob upoštevanju strahu za izid zdravljenja povzročilo depresivno epizodo srednje stopnje24, zaradi katere ima tožnik duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. To so dejstva, na podlagi katerih se je ugotovila nižja stopnja intelektualne storilnosti in razmišljanja pri tožniku.

20. Tožnik je imel strah od 7. 11. 2012 vse do preselitve domov, ko je bil strah občasen in lažje intenzitete in je trajal še en mesec. Zmerna depresivnost je pri tožniku nastopila zaradi škodnih posledic, zaradi strahu za izid zdravljenja oziroma strahu za preživetje ter zaradi duševnih bolečin, ki jih tožnik trpi zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti.

21. Tožnikove poškodbe so izvedenci po Fisherju opredelili kot izredno hud primer (VI. stopnja). Okrnjenost je bila ocenjena s stopnjo III, kar pomeni, da gre pri tožniku za 50 do 95 % težko okvaro. Pri priznanju odškodnine se je upoštevala tudi prizadetost na posameznih področjih, ki je bila stopenjsko ocenjena25. 22. Sodišče prve stopnje je pri priznanju enotne denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravilno upoštevalo načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo sodne odločbe, ki so obravnavale podobne škodne posledice, kot so nastale pri tožniku in ugotovilo, da sodna praksa priznava za izjemno hude primere tetraplegije odškodnino za nepremoženjsko škodo v razponu od 200 do 300 povprečnih plač. Tožniku je glede na konkretne okoliščine primera priznalo 217 povprečnih plač. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da so bili oškodovanci v sodnih primerih, ki jih je upoštevalo, mlajše osebe kot je tožnik oziroma otroci, hkrati pa tudi, da je tožnik po upokojitvi pričakoval lagodnejše življenje in da se življenjska doba zdravih oseb daljša. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje glede na okoliščine konkretnega primera priznalo tožniku pravično odškodnino, tudi ob upoštevanju načela objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine26. 23. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

24. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Ker pritožbeno sodišče ni povzelo odločilnih pritožbenih navedb, se je v obrazložitvi sodbe opredelilo do relevantnih pritožbenih navedb v vrstnem redu, kot jih je toženka navedla v pritožbi, razen ko je posamezna izpodbijana dejstva, ki so vsebinsko povezana, obravnavalo v sklopu. 2 Pooblaščenka toženke je prejela sodbo 28. 2. 2018, pritožbo pa je vložila priporočeno 30. 3. 2018. 3 Podrobneje glej Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, letnik 2009, stran 320. 4 Podrobneje glej 9. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 5 Podrobneje glej 10. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 6 Podrobneje glej 12. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 7 Podrobneje glej 10. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 8 Podrobneje glej 11. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 9 Podrobneje glej 13. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 10 V nadaljevanju odpustni list; glej prilogo A9. 11 V kateri je vpogledala in upoštevala tudi odpustni list. 12 S tem pritožbeno sodišče tudi odgovarja na pritožbene navedbe, v katerih toženka povzema ugotovitve iz odpustnega lista, v kakšni psihofizični kondiciji je bil tožnik v času odpusta iz U. Ker je toženka v pritožbi zatrjevala le, da je obseg škode nepravilno ugotovljen, ker bi sodišče prve stopnje moralo oceniti obseg škode na podlagi odpustnega lista, ni pa obrazložila, zakaj je bilo dejansko stanje glede konkretnih oblik škode zmotno ugotovljeno, ker se je sodišče prve stopnje v tem delu oprlo na izvedensko mnenje, pritožbeno sodišče ni bilo dolžno samo iskati morebitne napake v teh dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, zato je v obrazložitvi sodbe ostalo v okviru pritožbenih trditev. Pritožbeno sodišče se je v nadaljevanju obrazložitve opredelilo le do tistih konkretnih očitkov, s katerimi pritožba zatrjuje, da so bila določena dejstva zmotno ugotovljena, hkrati pa je navedla tudi razloge, zaradi katerih meni, da so bila ta dejstva zmotno dokazno ocenjena. 13 Glej dopolnitev izvedenskega mnenja na str. 1-2 oz. str. 114 - 115 sodnega spisa. Enako tudi izhaja iz Obvestila zdravniku UKC z dne 26. 11. 2012 (priloga A4). 14 Pa tudi odpustnega lista (str. 5) 15 Glej 12. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje (če bi bile v sodbi označene strani, bi pritožbeno sodišče lahko bolj določno navedlo, v katerem delu obrazložitve sodbe je sodišče navedlo ta dejstva). 16 Glej tudi 19. tč. obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča. 17 Glej str. 115 in 118 spisa. 18 Glej npr. odločbi VSRS II Ips 365/2000 in II Ips 132/2013. 19 Glej 8. in 15. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 20 Tožnik bo imel tudi v bodoče trajno lahke telesne bolečine in občasno hude bolečine. 21 Primerjaj tudi s stopenjsko oceno prizadetosti tožnika na posameznih področjih, kot so jo določili izvedenci; glej str. 116 in 117 spisa oziroma str. 3 in 4 izvedenskega mnenja. 22 Podrobneje o tem glej 22. tč. obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča. 23 Podrobneje o tem glej 19. tč. obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča. 24 Glej izvedensko mnenje str. 90 in 95 sodnega spisa oziroma str. 7 in 12 izvedenskega mnenja. 25 Glej str. 116 in 117 spisa oziroma str. 3 in 4 dopolnitve izvedenskega mnenja. 26 Pritožbeno sodišče dodatno še opozarja na sodbo VSRS II Ips 145/2013, kjer je bila oškodovancu, ki je imel nekoliko hujše posledice zaradi škodnega dogodka, priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 320 povprečnih plač.