Jedro

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa v zvezi s priznanim zneskom nagrade izvedencu navedlo zgolj to, katero nagrado je priznalo, v kakšni višini in na podlagi katerega določila Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih; ni pa odmere obrazložilo z upoštevanjem kriterijev, ki jih določa Pravilnik v 37., 39., 40. in 42. členu. Vsebinskih razlogov za svojo odločitev torej ni navedlo. To pa posledično onemogoča preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.

Strošek najema opreme za forenziko mobilnih naprav, ki jo izvedenec potrebuje za izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, sodi med dejanske izdatke v zvezi z opravljenim delom

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu za izdelavo izvedenskega mnenja odmerilo nagrado in stroške v skupnem znesku 2.729,58 EUR. Odločilo je, da se plačilo tega zneska izvrši iz sredstev brezplačne pravne pomoči. 2. Zoper sklep se pritožujeta tožena stranka in sodni izvedenec.

3. Tožena stranka izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov, saj meni, da je odmerjena nagrada bistveno previsoka, priglašeni stroški so v nasprotju sami s seboj in z določili Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018; v nadaljevanju Pravilnik). Ugotavlja, da je izvedenec priglasil stroške za pregled in ogled v trajanju nad 5 ur, kar predstavlja skladno s Pravilnikom nagrado za izjemno zahteven pregled in ogled. Ta nagrada ni le pretirana, pač pa tudi v nasprotju s priglašeno nagrado za izdelavo zahtevnega izvida in mnenja. Da je porabljen čas pretiran, izhaja tudi iz nadalje priglašenih stroškov v višini 2.040,00 EUR iz naslova nadaljnjih 20 ur preiskave in ogleda. Odmera pretirano visoke nagrade pa je tudi povsem neobrazložena. Sodišče prve stopnje je namreč v razlogih navedlo zgolj to, katero nagrado je priznalo, v kakšni višini in na podlagi katerega določila Pravilnika (pa še to s sklicevanjem na napačne določbe Pravilnika), ni pa odmere obrazložilo z upoštevanjem kriterijev, ki jih določa Pravilnik. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo vsebinskih razlogov za svojo odločitev, je onemogočen preizkus izpodbijanega sklepa, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Izvedenec izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na nepriznanje stroškov za izposojo opreme za forenziko naprav A. in B. od zavoda C. Gre za strojno in programsko opremo, katere imetnik in nosilec licenčnih pravic je C. Izvedenec s tovrstno opremo ne razpolaga, saj je zelo draga in bi nakup ter plačevanje vsakoletnih licenčnin presegalo njegove finančne zmožnosti. Za uporabo je moral plačati izposojnino. Meni, da utemeljeno zahteva povračilo stroškov za izposojo te opreme.

5. Izvedenec je odgovoril na pritožbo tožene stranke. Pojasnjuje, da se težavnost ogleda in pregleda meri glede na porabljen čas, ki ga je bilo v tej zadevi za več kot 45 ur, medtem ko se zahtevnost izdelave izvida in mnenja meri na vsebinskem nivoju. Poudarja, da je v stroškovniku obračunanih le 20 ur za preiskavo podatkov, čeprav jih je bilo dejansko opravljenih preko 40. Večina od teh ur je bila opravljena zaradi postopkov, ki jih je moral opraviti zaradi pridobitve podatkov za podajo odgovorov na vprašanja sodišča in jih v odgovoru na pritožbo podrobneje pojasnjuje.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Izvedenec ima v skladu z 249. členom ZPP pravico do povračila stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Kako se izvedensko delo vrednoti, določa Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018; v nadaljevanju Pravilnik, ki se v tej zadevi uporablja v skladu z 18. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih – Ur. l. RS, št. 148/2021). Ta za posamezna opravila določa nagrado glede na zahtevnost, čas oziroma obseg dela. Tako je nagrada za študij spisa odvisna od obsega spisa, nagrada za ogled od njegove zahtevnosti oziroma porabljenega časa, nagrada za izdelano mnenje od njegove zahtevnosti, stroške pa sodišče vrednoti skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 in nasl., na katerega napotuje 49. člen Pravilnika).

9. Sodišče prve stopnje je izvedencu priznalo skupaj 2.729,58 EUR iz naslova nagrad in stroškov, pri čemer je v razlogih izpodbijanega sklepa v zvezi s priznanim zneskom nagrade navedlo zgolj to, katero nagrado je priznalo, v kakšni višini in na podlagi katerega določila Pravilnika (pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče v zvezi z nagrado za ogled oziroma pregled namesto na pravilni 39. člen Pravilnika zmotno sklicuje na njegov 35. člen); ni pa odmere obrazložilo z upoštevanjem kriterijev, ki jih določa Pravilnik v 37., 39., 40. in 42. členu. Vsebinskih razlogov za svojo odločitev torej ni navedlo. To pa posledično onemogoča preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar utemeljeno opozarja tožena stranka v pritožbi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10. Do pritožbenih očitkov tožene stranke, da je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo previsoko nagrado, predvsem kar se tiče ocene, koliko ur je izvedenec porabil za pregled oziroma ogled, se pritožbeno sodišče posledično ne opredeljuje, saj sodišče prve stopnje svoje odločitve ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje naj pri ponovnem odločanju ugotovljeno procesno kršitev odpravi tako, da svojo odločitev o odmeri nagrade ter stroškov, upoštevajoč pri tem Pravilnik in tam določene kriterije, ustrezno obrazloži in s tem omogoči preizkus pravilnosti sprejete odločitve. Sodišče prve stopnje naj še posebej skrbno presodi utemeljenost večjega števila priglašenih ur izvedenca za opravljen ogled oziroma pregled in posledično utemeljenost nagrade iz tega naslova, pri čemer naj upošteva le ure aktivnega dela samega izvedenca in ne morebitnih ur dela računalniške opreme (upoštevaje izvedenčeva pojasnila v izvedenskem mnenju in priloženem zapisniku o strokovnem pregledu računalniške opreme oziroma zavarovanju elektronskih podatkov in zapisniku o preiskavi elektronskih podatkov ter v odgovoru na pritožbo).

11. Utemeljena je tudi pritožba izvedenca, ki se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se mu ne priznajo stroški za izposojo opreme za forenziko mobilnih naprav. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je izvedencu v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja mogoče priznati le stroške za kopije, poštnino in kuverte (kar je sodišče izvedencu priznalo). Kot že omenjeno, ima skladno s prvim odstavkom 49. člena Pravilnika sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Ta v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Sodni izvedenec je tako upravičen do povračila tistih stroškov, ki nastanejo zaradi izvedbe natančno določene naloge, ki jo je izvedencu postavilo sodišče, oziroma so nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja in so bili nujno potrebni za izdelavo samega mnenja (prim. sklepe VSL II Cp 39/2021, I Cpg 99/2020, I Cpg 294/2020). Strošek najema opreme, ki jo izvedenec potrebuje za izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, skladno z navedenimi določili pravilnikov sodi med dejanske izdatke v zvezi z opravljenim delom (prim. sklep VSL I Cp 2050/2019). Zato je pritožbeno sodišče ugodilo tudi pritožbi izvedenca in tudi na njeni podlagi razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), saj sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega stališča, da strošek najema opreme že sam po sebi ne sodi med stroške, do povračila katerih bi bil izvedenec lahko upravičen, ni presojalo utemeljenosti konkretno priglašenega stroška izposoje opreme za forenziko mobilnih naprav. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva tudi v tej točki obrazložitve navedena izhodišča.