Jedro

Zavarovalno kritje je omejeno le za škodo, ki jo utrpijo gostje, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk. Tožnik k zavarovancu toženke ni prišel na zasebni obisk, temveč z namenom, da opravi delo, za katero je bil predhodno naprošen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženko zavezalo k plačilu odškodnine v višini 18.538,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek je v delu, ki se nanaša na plačilo zneska v višini 500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2013 dalje do plačila zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo povračilo tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 3.453,33 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev v I. in III. točki izreka vlaga pritožbo toženka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik ni z ničemer izkazal škodnega dogodka zaradi zlomljenega klina lestve, saj ni predložil dokazila o poškodovanosti lestve. Opozarja, da priče, ki jih je predlagal tožnik, niso bile verodostojne in so delovale usklajeno za potrebe postopka. Iz zdravstvenega izvida UKC izhaja, da se je tožnik poškodoval doma, zato toženka meni, da se dogodek ni pripetil na način, kot zaključuje sodišče prve stopnje. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da tožnika ni mogoče šteti za gosta, četudi bi se izkazalo, da je do škodnega dogodka dejansko prišlo pri zavarovancu toženke. Pooblaščenec toženke je po ogledu kraja škodnega dogodka napravil zaznamek, ki ga je zavarovanec toženke tudi podpisal. Zaznamek je bil napravljen na podlagi izpovedbe A. A. Ta je povedal, da je bil tožnik na obisku in da ga je takrat prosil za zamenjavo slemenjaka. Toženka dvomi, da A. A. izjave ni prebral oziroma, da jo je prebral površno. Izpovedbe tožnika ter zaslišanih prič so usklajene za potrebe predmetnega pravdnega postopka, zaključki sodišča o tem, zakaj tožnika ni moč šteti za gosta, pa so materialno pravno zmotni. Pritožnik podredno uveljavlja, da ni podane odgovornosti zavarovanca toženke. Zavarovancu toženke noben predpis ne nalaga, da bi moral v stanovanjskih prostorih skrbeti za brezhibnost delovnega orodja. Standard oziroma merilo odgovornosti v primeru nesreč med sorodniki je tudi nižji; sorodnik, sosed ni dolžan poskrbeti za varnost nekoga, ki mu pomaga pri delu, kot se to zahteva od delodajalcev. V obravnavanem primeru je šlo za povsem običajno pomoč med sorodniki pri izvajanju hišnih opravil. Zavarovancu toženke ni mogoče očitati opustitve dolžnega ravnanja. Pritožnica meni, da je treba tožnika šteti za gosta, zato velja omejitev zavarovalne vsote, skladno z zavarovalnimi pogoji. V obravnavani zadevi je šlo za obisk med sorodniki, zato zavarovalnica - skladno z zavarovalnimi pogoji - odgovarja le do višine 550,00 EUR, ne pa do višine 25.000,00 EUR, kot je to obrazložilo sodišče v sodbi.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožniku pa naloži povračilo pravdnih stroškov. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo podal odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo na podlagi naslednjih bistvenih prvin dejanskega stanja: - tožnik se je poškodoval zaradi padca pri zlomu klina lestve na naslovu stanovanjske hiše v lasti B. A. in A. A.; - A. A. in B. A. sta imela sklenjeno paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš; - tožnik se je poškodoval pri menjavi počenega strešnika na stanovanjskih hiši; - za menjavo strešnika je tožnika po telefonu prosila hčerka C. A., njenega moža D. A. v času menjave strešnika ni bilo doma.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dokazna ocena izvedenih dokazov prepričljiva, natančna in življenjska, zato jo pritožbeno sodišče sprejema. Pritožbena graja ugotovljenega dejanskega stanja in zmotna uporaba materialnega prava pa nista utemeljena. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da je zavarovanka toženke B. A. ravnala neskrbno, saj bi se glede na dejstvo o kraju hranjenju lestve in ob upoštevanju, da lestev že daljši čas ni bila uporabljena, morala zavedati možnosti njene preperelosti. Starost lestve, način hrambe in njena daljša neuporaba so ključni dejavniki, ki govorijo v prid zaključku prvega sodišča o premajhni skrbnosti zavarovanke toženke pri zagotavljanju varnega delovnega okolja in pripomočka tožniku. Pritožbena izvajanja o nižji odgovornosti zasebnika za varnost osebe, ki mu pomaga pri delu, glede na izkazane okoliščine ne more imeti želene teže. Zavarovanka toženke bi morala tožniku prej izpostavljene okoliščine v zvezi z lestvijo vsaj omeniti in ga opozoriti na previdnost pri uporabi zaradi dotrajanosti.

7. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvega sodišča in ne sledi pritožbenim zatrjevanjem o usklajenih izpovedbah prič in tožnika, saj toženka njihove verodostojnosti ni uspela z ničemer omajati. Čeprav tožnik ni predložil pisnega dokazila o poškodovanosti lestve, pa slednje izhaja iz izpovedb prič. Tožnik je prepričljivo pojasnil zabeležko v izvidu UKC z dne 28. 2. 2011 glede kraja nastanka poškodbe. Ni razloga, da sodišče njegovi izpovedbi ne bi sledilo, saj je logična in prepričljiva ter podprta z izpovedbami preostalih prič.

8. Prvo sodišče je dokazno ocenilo tudi izjavo, ki jo je A. A. podpisal na ogledu ob prisotnosti pooblaščenca toženke E. E. Glede na zapis - v njem je govora o zamenjavi slemenjaka, tožnik pa slemenjaka sploh ni omenjal - je prvo sodišče utemeljeno verjelo zavarovancu toženke, da ga je pred podpisom le površno prebral in ni bil pozoren na način, na katerega je pooblaščenec izjavo oblikoval. Tako tožnik kot tudi priče so skladno izpovedale, da v času škodnega dogodka zavarovanca toženke A. A. sploh ni bilo doma in da o menjavi strešnika s tožnikom ni komuniciral. Da je izjavo z dne 9. 1. 2014 dejansko oblikoval pooblaščenec toženke in da je bila napisana z namenom podkrepiti utemeljitev zavrnitve odškodninskega zahtevka, tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazuje dejstvo, da je pooblaščenec ključne besede in besedne zveze podčrtal. Zato predmetna izjava, ki jo v pritožbi izpostavlja toženka, sama po sebi ne vzbuja dvoma v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje.

9. Upoštevaje ugotovljena pravno relevantna dejstva in izvedene dokaze je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da tožnika ni moč šteti za gosta. Tožnik k zavarovancu toženke ni prišel na zasebni obisk, temveč z namenom, da zamenja poškodovani strešnik. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo namen obiska, ki je bil v izvršitvi zamenjave strešnika, za katerega je bil tožnik predhodno zaprošen. Zato tožnika v času nastanka škodnega dogodka ni mogoče šteti za gosta oziroma obiskovalca. To pa posledično pomeni, da v konkretnem primeru ne velja omejitev zavarovalne vsote za goste. Pritožba zmotno meni, da v primerih obiskov med sorodniki velja omejitev zavarovalne vsote, ker jih je treba v vsakem primeru šteti za goste. Vendar pa takšno razlogovanje iz Splošnih pogojev za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš (v nadaljevanju: splošni pogoji) ne izhaja. Zavarovalno kritje je omejeno le za škode, ki jih utrpijo gostje, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk (15. člen splošnih pogojev). Tožnik pa k zavarovancu toženke ni prišel na zasebni obisk, marveč z namenom, da opravi delo, za katero je bil predhodno naprošen.

10. Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu izpodbijane odločbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

11. Toženka s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona). Stroški odgovora na pritožbo pa glede na njegovo vsebino ne predstavljajo potrebnega stroška postopka, zato jih tožnik nosi sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona).