Jedro

Določbe 1. odstavka 258. člena ZIZ ni mogoče uporabiti tako, da bi bil predlog za izdajo predhodne odredbe na njeni podlagi lahko uspešen tudi v primeru, ko upnik predlaga zavarovanje terjatve, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava. Če bi se dalo upnikom terjatev, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, možnost doseči zavarovanje terjatev s predhodnimi odredbami, s katerimi bi se poseglo v premoženje dolžnika, katerega insolventnost se je reševala s postopkom prisilne poravnave, bi bil izničen namen postopka prisilne poravnave, opredeljen v 136. členu ZFPPIPP.

Glede na navedeno torej v konkretnem primeru ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 6. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila prav nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s 1. odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki izven obsega ločitvene pravice učinkuje tudi na terjatev upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I., II. in III. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 15. 9. 2014, razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja in zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe (I. točka izreka), upniku je naložilo dolžniku v 8 dneh povrniti 30,00 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), sklenilo, da upnik sam nosi svoje stroške v zvezi z odgovorom na ugovor (III. točka izreka), zavrnilo pa je predlog dolžnika za kaznovanje upnika (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se je upnik pravočasno po pooblaščencu pritožil. Izpodbija odločitev v I., II. in III. točki izreka, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor v celoti zavrne, upniku pa se povrnejo vsi nastali stroški z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oziroma podredno, njegovo razveljavitev v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, odločitev o stroških pa naj se pridrži do dokončne odločitve. Vztraja, da želi doseči zadostno zavarovanje za poplačilo svoje terjatve, ki bo zapadla 31. 3. 2015, in trdi, da domneve nevarnosti ni mogoče ovreči. Kot pomembno izpostavlja, da že obstoječe zavarovanje niti približno ne bo zadostovalo za njegovo poplačilo in tudi če bi se v presežku svoje terjatve poplačeval kot imetnik navadne terjatve pod pogoji potrjene prisilne poravnave, zakon ne prepoveduje zavarovanja za takšno poplačilo. Upnik bo torej imel terjatev, katere uveljavitev bo precej otežena ali onemogočena in je zanjo zavarovanje mogoče in dovoljeno. Trditev utemeljuje z navajanjem izjave poslovodstva dolžnika v zadnjem objavljenem poročilu o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja v obdobju 1. 4. do 30. 6. 2014 z dne 14. 8. 2014, kjer poslovodstvo navaja, da eden od upnikov sam pobira sredstva z računa, kar bo privedlo do položaja, da bo upnik tega postopka, če ne bo popolnoma poplačan iz zavarovane terjatve, v presežku svoje terjatve poplačan manj, kot to določajo pogoji prisilne poravnave. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in ji nasprotuje ter priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo učinkovanje potrjene prisilne poravnave na terjatve, ki so zavarovane. Upnik je v predlogu za zavarovanje s prehodno odredbo izhajal iz materialnopravno zmotnega stališča, da potrjena prisilna poravnava na njegovo terjatev zaradi zavarovanja na podlagi Pogodbe o fiduciarnem odstopu terjatev v zavarovanje z dne 24. 1. 2012, sklenjene v obliki notarskega zapisa SV-238/12, v nobenem primeru ne učinkuje in da lahko terjatev brez upoštevanja potrjene prisilne poravnave zavaruje z več predhodnimi odredbami. Glede na določbo tretjega odstavka 213. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki predpisuje učinek potrjene prisilne poravnave v primeru, ko ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve (poplačevanje iz predmeta ločitvene pravice v obravnavanem primeru še ni bilo niti začeto), tudi še ne more biti znano, kakšen bo obseg terjatve, ki morda ne bo poplačan, zaradi česar tudi še ni mogoče ugotoviti višine terjatve, ki naj se zavaruje z eno ali več predhodnimi odredbami. Navedeni razlog, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje pri odločitvi, je le eden izmed argumentov za ugoditev dolžnikovemu ugovoru.

6. Za materialnopravno presojo utemeljenosti upnikovega predloga oziroma dolžnikovega ugovora je odločilen odgovor na vprašanje obstoja pogojev za predhodno odredbo v skladu z 257. in 258. členom ZIZ v konkretnem primeru. Predlog temelji na določbi drugega odstavka 257. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. Upnikova terjatev izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa (drugi odstavek 257. člena ZIZ). Pogoj za predhodno odredbo je obstoj nevarnosti, da bo brez nje uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ mora upnik v predlogu izkazati verjetnost obstoja navedene nevarnosti, razen v primerih iz prvega odstavka 258. člena ZIZ, ko se njen obstoj domneva in je torej upniku ni treba posebej izkazovati za verjetno. To pa ne pomeni, da je v primerih iz prvega odstavka 258. člena ZIZ vedno dopustno zavarovanje terjatve s predhodno odredbo, tudi potem ko je nevarnost za njeno uveljavitev odpravljena.

7. Določbe prvega odstavka 258. člena ZIZ ni mogoče uporabiti tako, da bi bil predlog za izdajo predhodne odredbe na njeni podlagi lahko uspešen tudi v primeru, ko upnik predlaga zavarovanje terjatve, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava. Če bi se dalo upnikom terjatev, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, možnost doseči zavarovanje terjatev s predhodnimi odredbami, s katerimi bi se poseglo v premoženje dolžnika, katerega insolventnost se je reševala s postopkom prisilne poravnave, bi bil izničen namen postopka prisilne poravnave, opredeljen v 136. členu ZFPPIPP. Z drugimi besedami, določbe ZIZ o predhodni odredbi so omejene z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in jih je mogoče razlagati le povezano(1).

8. Glede na navedeno torej v konkretnem primeru ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 6. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila prav nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki izven obsega ločitvene pravice učinkuje tudi na terjatev upnika. Pravilna uporaba materialnopravnih določb ZIZ o predhodni odredbi v povezavi z določbami ZFPPIPP o učinkovanju potrjene prisilne poravnave je torej ključen razlog za presojo upnikovega predloga kot neutemeljenega in posledično za ugoditev dolžnikovemu ugovoru, kot je odločilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

9. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, dolžnik pa zato, ker k odločitvi o pritožbi z odgovorom ni prispeval. Pritožba ni utemeljena iz materialnopravnih razlogov, na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi sodišče že po uradni dolžnosti in zato odgovor na pritožbo ni bil potreben.

Op. št. (1): Podoben primer je Višje sodišče v Ljubljani že obravnavalo v zadevi I Cpg 38/2012 (sklep z dne 14. 2. 2012).