Jedro

Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka (tako sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010).

Izrek

Pritožba se zavrže. Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino VL 45109/2011 z dne 7. 4. 2011 obdrži v veljavi tako, da je toženka dolžna plačati tožniku znesek 2.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2010 dalje do plačila, znesek 1.620,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2010 dalje do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 99,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 5. 2011 dalje do plačila (I. točka izreka), pobotni ugovor toženke na plačilo 3.500,00 EUR pa je zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je nadalje naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti tožniku stroške pravdnega postopka v znesku 680,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka)

2. Zoper tako odločitev se po svoji zakoniti zastopnici pritožuje toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. V okviru pritožbenega razloga bistvene kršitve procesnih določb prvostopnemu sodišču očita kršitev načela kontradiktornosti, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo z zavrnitvijo predlaganih dokazov z zaslišanjem priče B.P. in postavitvijo izvedenca gradbene stroke, s čimer toženki ni bila dana možnost dokazovati dejstev, ki jih je v postopku navajala. Zakonita zastopnica toženke sicer zaradi neizvedbe predlaganega dokaza na naroku ni uveljavljala procesne kršitve določb ZPP, saj gre za pravno neuko stranko, ki ji sodišče ni dopustilo preložitve obravnave zaradi pridobitve novega pooblaščenca – odvetnika. Zaradi zavrnitve navedenih dokaznih predlogov je ostalo po mnenju pritožnice tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V okviru pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava toženka nadalje izpostavlja, da gradbeni nadzor služi preprečitvi napak še v času gradnje, v konkretnem primeru bi bilo potrebno gradnjo nadzorovati na ta način, da do zamakanja in vlage sploh ne bi prišlo. Ker je do zamakanja prišlo, potem niti nadzornik (tožnik) niti gradbinec nista kvalitetno opravila svojega dela, saj je bila naloga obeh, da eden izvede, drugi pa nadzoruje izvedbo hidroizolacije tako, da ne bo zamakalo. Že samo dejstvo zamakanja po mnenju toženke pomeni, da je podana tožnikova odgovornost za slabo izvedbo dela, zato obširna trditvena podlaga, kaj vse je tožnik naredil narobe, sploh ni bila potrebna. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane prvostopne sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je prepozna.

5. Sodišče druge stopnje je pritožbo v skladu s prvim odstavkom 346. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 480. členom istega zakona preizkusilo z vidika njene pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ter pri tem ugotovilo, da je bila pritožba vložena po poteku 15 dnevnega pritožbenega roka.

6. Izpodbijana sodba je bila toženki vročena s fikcijo vročitve. Kot je razbrati iz vročilnice, pripete na list. št. 141 spisa, ob poskusu osebne vročitve sodbe le-te ni bilo mogoče osebno vročiti toženki. V skladu s šestim odstavkom 142. člena ZPP se v primeru, če je treba vročiti pisanje, za katero je predpisano osebno vročanje (prvi odstavek 142. člena ZPP), subjektu vpisa v sodni register (tretji odstavek 139. člena ZPP), vročitev opravi po 133. členu ZPP – z izročitvijo osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. ZPP sicer ne ureja posebej, kako se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP, kadar vročitev po 133. členu ZPP ni mogoča, vendar je po stališču Vrhovnega sodišča na podlagi zakonske analogije tudi za te osebe uporabiti določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP, ki veljajo za fizične osebe (tako sklep II Ips 13/2010). Tudi pri pravnih osebah je treba tako za vročanje pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP uporabiti določbo tretjega odstavka 142. člena ZPP, ki v zvezi z osebno vročitvijo, če se naslovnik ne najde tam, kjer naj bi se mu pisanje vročilo, predvideva vročitev sporočila o prispelem sodnem pisanju (tako sklep II Ips 782/2008).

7. V obravnavani zadevi je bilo tako toženki na njenem v registru vpisanem naslovu dne 11. 12. 2012 v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnica pisanje dvigniti. Ker toženka sodbe v roku 15 dni ni dvignila, se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Toženki je bila sodba po poteku roka za njen dvig, natančneje dne 28. 12. 2012, v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP puščena v hišnem predalčniku. Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka (tako sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010). V konkretnem primeru je 15 dnevni rok za dvig pošiljke potekel s 26. 12. 2012. Ob tem je dodati, da gre za fikcijo vročitve, vročitev se zgolj šteje za opravljeno, čeprav je jasno, da na ta dan dejansko ni bila opravljena (če bi bila, fikcija sploh ne bi nastopila), zato je nepomembno, ali bi na ta dan vročitev sploh lahko bila opravljena. Na odločitev tudi nima nobenega vpliva, kdaj je bilo po poteku roka za dvig pisanje puščeno v hišnem predalčniku naslovnika. Namen puščanja pisanja v predalčniku je namreč zgolj v tem, da se da naslovniku, za katerega se po nastopu fikcije že predpostavlja, da je s pisanjem seznanjen, možnost, da se z njim tudi dejansko seznani. S tem se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem (sklep U-I-277/10, Up-1516/10). Fikcija vročitve po četrtrem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. dan po puščenem obvestilu (tako sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 39/2012). Pritožbeni rok (15 dni) je tako v konkretnem primeru za toženko pričel teči 27. 12. 2012, iztekel pa se je z 10. 1. 2013. 8. Po vsem zgoraj obrazloženem je bila šele dne 11. 1. 2013 priporočeno poslana pritožba v skladu z drugim odstavkom 112. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena istega zakona vložena prepozno, kar je v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena istega zakona ter 480. členom ZPP narekovalo njeno zavrženje.

9. Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, ki za odločitev o pritožbi niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona).