Jedro

Ugotavljanje lastništva poslovnega prostora ni predhodno vprašanje, zaradi česar je potrebno prekiniti upravni postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja do meritorne rešitve sodnega postopka o delitvi dediščine.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti z dne 28.6.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Sekretariata občine z dne 21.4.1993, s katerim je prekinjen postopek v zadevi M.B. za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje samostojne gostinske dejavnosti, do rešitve predhodnega vprašanja, to je do končanega sodnega postopka ugotovitve skupnega premoženja za poslovne prostore.

Tožnica je zoper navedeno odločbo sprožila upravni spor. Tožnica meni, da izpodbijana odločba ni zakonita, ker je drugostopenjski upravni organ očitno odločil drugače, kot upravni organ prve stopnje. Ob taki odločitvi tožnici niti ni jasno ali je upravni postopek prekinjen do konca pravde ali do konca zapuščinskega postopka. Tožnici ni razumljivo, zakaj bi morala čakati do zaključka ali pravdnega ali zapuščinskega postopka, ko pa kot upraviteljica nad delom zapuščine ima poslovni prostor, kot ga določa obrtni zakon.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da vprašanje dedovanja in delitve skupne lastnine dedičev, kamor spadajo tudi prostori, v katerih naj bi se opravljala gostinska dejavnost in katere upravlja tožeča stranka, ni še rešeno, saj teče zapuščinski postopek pred sodiščem. To pa je vprašanje, ki po 144. členu ZUP zahteva prekinitev upravnega postopka do meritorne odločitve sodišča, kdo izmed dedičev ima razpolagalno pravico s prostori, v katerih naj bi se opravljala gostinska dejavnost. Tožena stranka predlaga, naj se tožba zavrne. Tožba je utemeljena.

Obrtno dovoljenje izda pristojni upravni organ, če prosilec izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. Eden od pogojev je "da ima poslovni prostor". Že v sodbi z dne 11.2.1993 je sodišče navedlo, da je treba pogoj "ima poslovni prostor" razlagati tako, da mora biti samostojni obrtnik najmanj najemnik poslovnih prostorov, lahko pa je tudi lastnik oziroma njihov solastnik, če gre za solastnino oziroma skupno lastnino na prostorih, kjer naj bi opravljal gostinsko dejavnost. Če so poslovni prostori v solasti ali skupni lasti, je zaradi narave te pravice potrebno soglasje solastnikov oziroma drugih skupnih lastnikov za opravljanje obrtne dejavnosti.

Napačna je trditev tožeče stranke, da ima tožnica kot upraviteljica dela zapuščine, to je poslovno - stanovanjske hiše, že na tej podlagi pravico opravljati obrtno dejavnost v teh prostorih. Po določbi 145. člena zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78), upravljajo in razpolagajo z dediščino do njene delitve dediči skupno. Tudi upravitelj, ki upravlja z dediščino za vse, potrebuje za svoja dejanja soglasje sodedičev. Le izjemoma lahko deluje sam, brez soglasja z drugimi, vendar z odobritvijo sodišča, če je potrebno, da se poravnavajo stroški ali odvrne škoda. To pomeni, da je razpolaganje s predmetom dediščine izjemoma dovoljeno upravitelju brez soglasja sodedičev, vendar z odobritvijo sodišča, le v primeru, če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine.

Po presoji sodišča je zmotno stališče prvostopnega organa in tožene stranke v izpodbijani odločbi, da predstavlja ugotavljanje lastništva poslovnega prostora v postopku pridobitve obrtnega dovoljenja predhodno vprašanje, zaradi česar je možno upravni postopek prekiniti do zaključka sodnega postopka. Upravni organ mora sam ugotoviti, ali tožnica izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja, med katerimi je tudi pogoj, da "ima poslovni prostor", ter nato na teh ugotovitvah odločiti ali se zahtevi ugodi. Ob reševanju navedenega vprašanja bo potrebno upoštevati določbo o pravicah dedičev do dediščine pred njeno delitvijo in obseg delovanja upravitelja (145. člen zakona o dedovanju).

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/94).