Jedro

Predmet revizijskega izpodbijanja je v konkretnem primeru lahko le sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila zavržena (prepozna) toženčeva pritožba. S tem v zvezi so irelevantne revidentove trditve o nepravilnostih, ki naj bi jih storilo sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe.

Izrek

1. Revizija se zavrne.

2. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo.

2.

Pritožbeno sodišče je zavrglo toženčevo pritožbo proti zamudni sodbi, ker je ugotovilo, da je prepozna. Toženec je prevzel zamudno sodbo dne 18.4.2003, pritožbo proti sodbi pa je vložil 21.2.2005 (torej po preteku 15-dnevnega roka).

3.

Toženec je vložil revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revident ima stalno bivališče na območju BIH in ne obvlada slovenskega jezika. Zato je pooblastil odvetnika v Republiki Sloveniji, da ga zastopa zaradi uveljavljanja njegovih dednih pravic po umrli sestri. Po prepričanju revidenta je tožbeni zahtevek neutemeljen, zamudna sodba pa je bila izdana v nasprotju s predpisi. Sodišči tudi nista upoštevali pravil, ki se nanašajo na vročanje tujcu. V skladu z določbami drugega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP bi moralo sodišče naložiti tožencu ob prvi vročitvi pisanj, da imenuje pooblaščenca za prejemanje pisem v Republiki Sloveniji. Če toženec takšnega pooblaščenca ne bi imenoval, pa bi moralo to storiti sodišče na njegove stroške. Napačno se mu zdi tudi stališče pritožbenega sodišča, da se tujcu lahko vroči pisanje neposredno po pošti brez prevoda. Stališče revidenta je tudi, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo razlago Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodbi II Ips 347/97, ki se nanaša na drugačno dejansko situacijo.

4.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ta pa je nanjo odgovoril. 5.

Revizija ni utemeljena.

6.

Predmet revizijskega izpodbijanja je lahko le sklep pritožbenega sodišča s katerim je bila zavržena (prepozna) toženčeva pritožba proti zamudni sodbi (četrti in prvi odstavek 384. člena v zvezi s prvim odstavkom 367. člena ZPP). S tem v zvezi so irelevantne revidentove trditve o nepravilnostih, ki naj bi jih storilo sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe.

7.

Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da je bila tožencu pravilno vročena zamudna sodba dne 18.4.2003. V 135. členu ZPP (enake določbe je imel 136. člen prejšnjega procesnega zakona) je določeno, da se vroča osebi v tujini po diplomatski poti, če v mednarodni pogodbi ni določeno kaj drugega. Takšen mednarodni sporazum predstavlja Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.3.1954 (Uradni list FLRJ, dodatek št. 6/62), ki zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ veže Slovenijo in BIH. Skladno s konvencijo se lahko vroča po diplomatski poti s prevodom v jeziku zaprošene države (1. člen konvencije) ali pa tudi neposredno po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena) brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme (2. člen konvencije). Argument, da prevod pisanja ni odločilen za pravilnost vročitve, če naslovnik sprejme pošiljko predstavlja tudi ratio decidendi sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 347/97 z dne 3.9.1998. Določbe 146. člena ZPP v nobenem primeru ne izključujejo pravilnosti neposredne vročitve sodbe tožencu. Namen zakonskih določb o pooblaščencu za sprejem pisanj je namreč v preprečevanju zavlačevanja pravde in ne v spremembi procesnega položaja toženca glede vročanja.

8.

Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb četrtega odstavka 384. člena v zvezi z 378. členom ZPP. Tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).