Jedro

Stranki v konkretnem socialnem sporu nista pristopili na prvi narok za glavno obravnavo in izostanka nista opravičili. Ker stranki tudi na naslednji narok nista pristopili, je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo postopek v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZDSS-1. Izostanek obeh strank z dveh zaporednih narokov povzroči fikcijo umika. Ni razloga, da bi sodišče nadaljevalo postopek, za katerega nobena od strank ne izkaže pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek v socialnem sporu, ker na prvi narok stranki nista pristopili in izostanka nista upravičili in nato tudi na naslednji narok ni prišla nobena stranka.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da drži, da se ni udeležil prvega naroka za glavno obravnavo, ker je datum razprave zamenjal. Za drugi razpisani narok se je opravičil, ker je bil z družino na letnem dopustu in je sodišče narok preložilo na dan 27. 1. 2016. Ne drži, da se naroka za glavno obravnavo dne 27. 1. 2016 ni udeležil. Nanj je zamudil, po besedah razpravljajoče sodnice, štiri minute. Sodnica ga je ob vstopu v razpravno dvorano opozorila, da zamuja in da je narok že zaključen. Zapiska o zaključku naroka ni podpisal, prav tako ni dobil drugopisa, le-tega, tako da ne more vedeti kaj je v zapisniku zapisano. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v obsegu kakor ga določa 2. odstavek 350. člena ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju postopek ustavilo. Pri tem tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz izpodbijanega sklepa in sodnega spisa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v predmetnem socialnem sporu razpisalo prvi narok za glavno obravnavo, na katerega stranki nista pristopili, niti izostanka opravičili. Sodišče je ponovno razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 27. 1. 2016. Tožnik je vabilo za narok prejel dne 2. 12. 2015, kakor izhaja iz vročilnice, pripete na l. št. 12 k vabilu stranki na narok za glavno obravnavo. Iz vabila izhaja, da je bil tožnik opozorjen, da če na naslednji narok ne pride nobena stranka se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Iz zapisnika z naroka z dne 27. 1. 2016 izhaja, da je bil narok za glavno obravnavo oklican ob 12.00 uri, na lokaciji Delovnega sodišča v Mariboru, Glavni trg 17, soba 4/II. Na narok ni pristopila nobena vabljena stranka. Vabili sta bili izkazani. Sodišče je štelo, da je tožnik tožbo umaknil in je postopek s sklepom ustavilo. Narok je bil zaključen ob 12.02 uri. Zapisnik sta podpisala zapisnikarica in predsednica senata. V spisu je pod l. št. 15 tudi uradni zaznamek, da je tega dne ob 12.04 uri v sodno dvorano vstopil tožnik, kateremu je bilo pojasnjeno, da na narok ni pristopila nobena stranka, da je bil oklican ob 12.00 uri, da sta vabili bili izkazani, da je šlo za ponovni narok in da je sodišče ugotovilo, da so podani razlogi za ustavitev postopka po 28. členu ZDSS-1. Iz uradnega zaznamka nadalje izhaja, da je tožnik navajal, da je bil na sodišču že ob 12.00 uri, in sicer na vhodu sodišča, da je na sodišču prvič in da je zamudil zgolj štiri minute.

6. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo 3. odstavek 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1). Ta določa, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, se narok preloži. Če tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. V tem odstavku so določene sankcije za skupno neaktivnost obeh strank. Te veljajo za primer, če na katerikoli narok ne prideta obe stranki. Ker ZDSS-1 ne dopušča več mirovanja postopka je ureditev v socialnem sporu drugačna od ureditve po določbah ZPP, kjer v takšnem primeru nastopi mirovanje postopka. Izostanek obeh strank z naroka je povzročil, da sodišče narok preloži, izostanek z dveh zaporednih narokov pa povzroči fikcijo umika. Ni razloga, da bi sodišče nadaljevalo postopek, za katerega nobena od strank ne izkaže pravnega interesa.

7. Narok je bil razpisan ob 12.00 uri. Nobena od strank ob oklicu naroka na narok ni pristopila. Sodišče je ob ugotovitvi, da ni pristopila nobena od strank, da sta bili obe stranki pravilno vabljeni in da sta vabili izkazani, štelo da je tožnik tožbo umaknil in zadevo z narokom zaključilo ob 12.02 uri.

8. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi tožnika, da se je naroka dne 27. 1. 2016 udeležil. Ob oklicu naroka ob 12.00 uri na narok ni pristopil. V razpravno dvorano je vstopil po zaključku naroka ob 12.04 uri, ko je bil narok že zaključen. Tudi iz vabila tožniku na glavno obravnavo izhaja, da je bil narok določen na dan 27. 1. 2016 ob 12.00 uri in ne kasneje. Tako navedbe tožnika, da je pravočasno pristopil na narok ob 12.04 uri ne vzdržijo, saj je bil narok oklican ob 12.00 uri in dve minuti zatem tudi zaključen, saj nobena od strank ni pristopila.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.