Jedro

Ker tožnica ni z ničemer podkrepila trditve, da ne drži vrednost nepremičnine, ki izhaja iz poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije, sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da tožničino premoženje oziroma premoženje tožničine družine presega višino 60-ih osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Svojo odločitev je oprla na 13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04 in naslednji) in na določila Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 54/92 in nadaljnji). Pri svoji odločitvi je upoštevala, da tožnica živi v gospodinjski skupnosti z možem A.A. ter njunim sinom B.B., ki se tako v skladu s 23. členom ZBPP štejeta za prosilkina družinska člana. Ugotovila je, da je prosilkin mož lastnik stanovanjske stavbe parc. št. 197/3, vpisane v vl. št. ... k. o. ..., ki se v deležu do 10 m2 (od 80 m2 stanovanjske površine) upošteva kot premoženje v smislu prvega odstavka 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP in kar v sorazmernem deležu predstavlja vrednost 3.750,00 €. Iz zemljiškoknjižnega izpiska in fotokopije obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin Geodetske uprave RS je prav tako ugotovila vrednost stanovanjske stavbe s parc. št. 1634, vpisane v vl. št. ... k. o. ..., katerega solastnica je tožnica do 2/12, pri čemer je njen solastniški delež ocenila na 1.666,67 €. Tožnica je prav tako solastnica stanovanjske stavbe s parc. št. 1632, vpisane v vl. št. ... k. o. ..., do 1/2, pri čemer iz fotokopije obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin Geodetske uprave RS izhaja, da je vrednost te stanovanjske stavbe ocenjena na 1.106,00 €, tako da vrednost solastniškega deleža tožnice kot prosilke na tej stanovanjski stavbi znaša 553,00 €. Iz pribavljenega ZK izpiska ter priložene fotokopije obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin Geodetske uprave RS pa še izhaja, da je prosilkin mož lastnik stanovanjske stavbe s parc. št. 644/2, vpisano v vl. št. ... k. o. ..., katere vrednost je ocenjena na 8.473,00 €. Glede na navedeno znaša skupna vrednost nepremičnega premoženja prosilke oziroma njene družine 14.442,67 €, kar presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (torej znesek 13.771,20 €), zaradi česar prosilka ne izpolnjuje premoženjskega pogoja po določbah ZBPP.

Tožnica s tožbo nasprotuje odločitvi tožene stranke in navaja, da vrednost stanovanjske stavbe, katere lastnik je mož, glede na njeno starost (zgrajena naj bi bila leta 1700) ni 8.473,00 € pač pa le 1.500,00 €, vendar navedeno trditev ni z ničemer utemeljila. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, ki so določeni s tem zakonom. Tožena stranka je ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja in se je pri tem oprla na prvi odstavek 13. člena ZBPP in na 23. člen ZSV, ki se uporablja na podlagi 14. člena ZBPP. Tožena stranka je ugotovila, da ima tožnica oziroma njena družina premoženje, ki presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (znesek 13.771,20 €), saj znaša skupna vrednost nepremičnega premoženja 14.442,67 €. Tožnica ne izpodbija oziroma ne ugovarja podatkom glede premoženja oziroma nepremičnin katerih solastnica je sama oziroma njen mož, niti ne ugovarja načinu pridobitve navedenih podatkov, na katerih je svojo odločitev utemeljila tožena stranka, temveč le posplošeno ugovarja ugotovitvi glede vrednosti ene nepremičnine – stanovanjske stavbe s parc. št. 644/2, vpisane v vl. št. ... k. o. ... Ker svoje trditve, da vrednost, ki izhaja iz poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin Geodetske uprave RS, ne drži, ni z ničemer podkrepila, sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da tožničino premoženje oziroma premoženje tožničine družine presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zato je odločitev tožene stranke pravilna, prav tako kot tudi razlogi, s katerimi je v pravnem in dejanskem pogledu celovito obrazložila svojo odločitev.

Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.