Jedro

Drugi odstavek 18. člena ZNP-1 je lex specialis in ureja situacijo, ko pride do spremembe okoliščin, na katere se opira krajevna pristojnost. Ta situacija ne terja intervencije Vrhovnega sodišča RS, zakon daje pooblastilo za odstop zadeve pristojnemu sodišču, sodišču, ki vodi postopek.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

Obrazložitev

1. Že 8. 8. 2022 je bil na Okrajno sodišče v Cerknici vložen predlog za postavitev A. A.1 pod skrbništvo in imenovanje skrbnika.

2. Okrajno sodišče v Cerknici je ugotovilo, da A. A. biva v Domu upokojencev X. in zato 14. 9. 2022 Vrhovnemu sodišču RS predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - Okrajnega sodišča na Vrhniki po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej iz razlogov smotrnosti.

3. Vrhovno sodišče RS je s sklepom I R 137/2022 s 5. 10. 2022 za odločanje določilo Okrajno sodišče na Vrhniki.

4. Med tem (21. 9. 2022) je bilo Okrajno sodišče v Cerknici po telefonu obveščeno, da so A. A. preselili v Dom Y. (uradni zaznamek vpisničarke); 23. 9. 2022 pa je o tem prejelo še dopis zavoda, a sodno osebje sodnice o tem ni obvestilo in je bila s tem seznanjena šele po vrnitvi spisa z Vrhovnega sodišča RS (uradni zaznamek v spisu, list. št. 25).

5. Okrajno sodišče v Cerknici je v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča RS spis posredovalo Okrajnemu sodišču na Vrhniki.

6. To je 22. 11. 2022 izdalo sklep, da ni pristojno in da se zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Domžalah. V njem se sklicuje na 18. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in opozarja na v predlogu opisano stanje A. A.2, ki nakazuje, da bo v zavodu prebivala daljši čas.

7. Okrajno sodišče v Domžalah sproža spor o pristojnosti. Večji del obrazložitve se nanaša na zaplet, povzročen s tem, da Okrajno sodišče na Vrhniki sklepa ni vročilo udeležencem, kar je bilo med tem odpravljeno3 in je sklep ob odločanju višjega sodišča pravnomočen.

Sicer pa Okrajno sodišče v Domžalah meni, da okrajno sodišče samo ne more spremeniti sklepa Vrhovnega sodišča RS, ampak bi moralo kvečjemu ponovno predlagati delegacijo. Poleg tega pripominja, da je udeleženka v Y. bivala že najmanj od 12. 9. 2022, torej pred izdajo sklepa Vrhovnega sodišča RS, zato sklicevanje na 2. odstavek 18. člena ZNP-1 ni na mestu.

8. V skladu z 2. odstavkom 18. člena ZNP-1 lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

9. Stališče, da je po delegaciji mogoče pristojnost spremeniti le z novo delegacijo, ni pravilno. Odločitev Vrhovnega sodišča je bila posledica vložitve predloga na sodišče, ki bi bilo sicer glede na stalno bivališče udeleženke postopka pristojno, a so za določitev drugega sodišča obstajali drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). 2. odstavek 18. člena ZNP-1 pa je lex specialis in ureja situacijo, ko pride do spremembe okoliščin, na katere se opira krajevna pristojnost. Ta situacija ne terja intervencije Vrhovnega sodišča RS, zakon daje pooblastilo za odstop zadeve pristojnemu sodišču, sodišču, ki vodi postopek.

10. Določbo 2. odstavka 18. člena ZNP-1 Okrajno sodišče v Domžalah razume pretogo, ko se sklicuje na trenutek premestitve udeleženke v Dom Y. Bistveno je, da je Vrhovno sodišče RS odločalo, ne da bi mu bil ta odločilni podatek znan.

11. Stališče, da bo sodišče, kjer oseba, ki naj se jo postavi pod skrbništvo, ki ji zdravstveno stanje ali kakšne druge posebne okoliščine otežujejo prihod na pristojno sodišče4, biva, lažje in z manjšimi stroški izpeljalo postopek, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS povsem ustaljeno.5 Ob ugotovitvah, da A. A. biva v zavodu na območju Okrajnega sodišča v Domžalah in je nepokretna ter vsaj ob upoštevanju tega, da je v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), je na dlani, da je predstavljeno stališče sodne prakse pravilno tudi v tej zadevi.

12. Za odločanje o predlogu je torej pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

1 V nadaljevanju tudi udeleženka postopka. 2 Višje sodišče iz predloga povzema, da je stanje takšno: udeleženka trpi za neopredeljeno neorgansko psihozo in je v Domu X. bivala od leta 2001, je nepomična in povsem odvisna od tuje pomoči, njene zmožnosti komunikacije se naglo poslabšujejo, halucinira. 3 Za to bi lahko poskrbelo tudi predlagajoče sodišče, če ne drugače z vrnitvijo spisa Okrajnemu sodišču na Vrhniki na podlagi drugega dela 1. odstavka 24. člena ZPP. 4 Sklep VSRS I R 72/2021. 5 Sklepi VSRS I R 121/2019, I R 114/2020, I R 129/2020, I R 152/2020, I R 102/2022 in številni drugi.