Jedro

Ker drugotožena stranka ni dokazala pravnega naslova za bivanje v stanovanju, najemnici pa je bilo stanovanje veljavno odpovedano, je v stanovanju brez pravnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je S. B. odpovedala najemno pogodbo z dne 19.6.1992 in obema toženkama naložilo izpraznitev in izročitev opisanega stanovanja in izročitev tožeči stranki ter plačilo pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi vlaga pritožbo M. B.. Ima vso dokumentacijo in sodba ni pravilna. Prosi, da sodišče ponovno obravnava njeno zadevo, saj je prijavljena na naslovu s soglasjem S. B.. Stanovanje je brez vode in stranišča in v Zagreb gre oprati obleko. Hčerka S. pa zaradi slabega stanovanja živi v Zagrebu. Oporoka dr. I. O. ni namensko izkoriščena.

Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki predlaga njeno zavrnitev. Tožeča stranka ni dala soglasja za vselitev v obnovljeno stanovanje. Prvotoženka pa ni imela pravice oddati stanovanja v podnajem brez izrecnega soglasja tožeče stranke. Stranki nista v skupnem gospodinjstvu, saj se je prvotoženka iz stanovanja izselila in že dalj časa živi v Zagrebu.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na odpovedi najemne pogodbe z dne 29.6.1992, katero je sklenila prvotožena stranka in v kateri ni označeno, da bi lahko v stanovanju živela še drugotožena stranka. Tožeča stranka je dokazala, da je lastnik stanovanja in v dokazno oceno sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne dvomi in se strinja s sklepi sodišča prve stopnje. Lastnica stanovanja je Univerza v Ljubljani, ki je pooblastila Medicinsko fakulteto, da v imenu in na račun Univerze upravlja premoženje. V zemljiški knjigi je za stavbo res vpisana še Medicinska fakulteta v Ljubljani (prloga A1), vendar je v času vpisa v z.k. Medicinska fakulteta v Ljubljani imela ustrezne pravice. Sedaj pa je pravni naslednik Univerza, zato je aktivna legitimacija tožeče stranke podana. Kljub takratnemu lastninskemu stanju je hišo upravljala Občina Krško, ki je odstopila od upravljanja in gospodarjenja stanovanjskih objektov in prepustila stavbo lastniku, to je tožeči stranki.

Nato je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka najemnici S. B. odpovedala pogodbo, po določbah SZ, saj tožena stranka ni dopuščala tožeči stranki vstopa v stanovanje, ki ga je zasedala drugotoženka, ko je bilo treba opraviti ustrezna popravila.

S. B. pa se je tudi iz stanovanja izselila in živi v Zagrebu. Ker je prvotožena stranka neutemeljeno prepustila stanovanje v uporabo drugotoženi stranki, je ta v stanovanju brez pravnega naslova. Tožeča stranka je namreč morala stanovanje adaptirati oziroma opraviti ustrezna popravila, za kar je morala s silo vdreti v stanovanje, ker bi sicer prišlo do škode. Ker tožeča stranka ni soglašala, da bi v stanovanju živela M. B., S. B. pa je bila pogodba odpovedana, je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je drugotoženka v stanovanju brez pravnega naslova, ter se mora zato izseliti (58. člen Stanovanjskega zakona, Ur. list RS 18/91 in naslednji).

Pritožnica se na koncu še sklicuje na oporoko dr. I. O., ki je s sporno hišo v oporoki razpolagal. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz te listine ni mogoče za toženo stranko razbrati pravice bivanja v stanovanju. V oporoki drugotožena stranka ni pridobila nobenih pravic, s tožečo stranko pa ni sklenila ustrezne pogodbe, v odpovedani pogodbi pa ni bila navedena kot uporabnica stanovanja.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti pouradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (358. člen ZPP/77).