Jedro

V skladu z določbo 180. člena ZPP navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar pa sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnica je od toženke na podlagi zatrjevanega poslovnega dogovora zahtevala plačilo zneska 3,880.000 SIT, vendar je sodišče prve stopnje njen tožbeni zahtevek zavrnilo z razlago, da obstoja zatrjevane pogodbe ni dokazala.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Graja dejansko in pravno razlago, sprejeto v izpodbijani sodbi, da je med pravdnima strankama obstojal le dogovor o medsebojni sosedski pomoči in ne poslovno razmerje. Dogovor o medsebojni sosedski pomoči namreč ni pravni institut, ki bi ga poznala slovenska zakonodaja, posebej določila Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ali (sedaj) Obligacijskega zakonika (OZ). Poleg tega mora sodišče pravo poznati po uradni dolžnosti. Navedba pravne kvalifikacije ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče ni vezano na pravno podlago, ki jo navede tožnik v tožbi. Dokazovanja se nanašajo na dejstva in ne na pravno podlago. Tožnica je opravljala delo za toženko, za to pa ni prejela plačila. Gre za primer neupravičene obogatitve toženke na račun tožnice, to pa pomeni, da bi moralo sodišče toženko zavezati, da skladno z določbo 210. člena ZOR nadomesti tožnici vrednost dosežene koristi, ki je bila v opravljanju gospodinjskih in drugih del zanjo. Pri tem se revizija sklicuje na sodno prakso, pa tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-130/04. Po določbi 180. člena ZPP mora sodnik vzeti v postopek vloženo tožbo tudi tedaj, ko tožeča stranka ne navede pravne podlage tožbenega zahtevka. Navajanje nove pravne podlage (šele v pritožbenem postopku) ne more predstavljati novosti v skladu z določbo prvega odstavka 337. ZPP.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Izpodbijana sodba razmerja med pravdnima strankama ni opredelila z v tožbi predlagano oceno, da sta sklenili pogodbo o delu (600. in nadaljnji členi ZOR). Dejanske ugotovitve so jo (enako kot sodbo sodišča prve stopnje) vodile do sklepanja, da je med njima obstajal le dogovor o medsebojni sosedski pomoči, ne pa pravno zavezujoče poslovno razmerje: na tožničini strani zaveza, da bo skrbela za toženko in v tem okviru zanjo opravila poleg gospodinjskih del še vrsto drugih, na toženkini strani pa zaveza, da bo za to tožnici plačala. V okviru takšnega pravnega (in dejanskega) sklepanja je odveč presoja, ali ima ugotovitev o (le) medsebojni pomoči elemente dejanske ali pravne presoje. Gre za izkustveno potrjeno življenjsko situacijo, ki pa (ob pomanjkanju nasprotnih dejstev) ne dopušča potrditve tožbene (in revizijske) teze, da je med pravdnima strankama obstojalo pravno poslovno, pogodbeno razmerje.

7. Tako je revizijski preizkus v tej smeri mogoče opredeliti le kot izpodbijanje dejanskih ugotovitev, kar pa na revizijski stopnji ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP). Morebitnega obstoja nekonsistentnosti sodbenih razlogov v tej smeri pa revizija ne zatrjuje, še manj konkretizira. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka je namreč v tem obsegu ostala le na ravni njihovega citiranja.

8. Revizija kot bistveno poudarja nestrinjanje z razlago, da (šele) pritožbeno sklicevanje na dejansko in pravno podlago v smeri neupravičene pridobitve (210. člen ZOR) pomeni uveljavljanje novih pritožbenih trditev v nasprotju z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP. Vendar pa tudi v tem obsegu reviziji ni mogoče pritrditi. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku resnično spremenila ne samo pravno, temveč tudi dejansko podlago zahtevka. Trditvene podlage v smeri neupravičene pridobitve namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. To pa pomeni, da ima izpodbijana sodba prav v sklepanju, da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, s katero se sodišču druge stopnje v pritožbenem postopku ni bilo treba ukvarjati.

9. V skladu z določbo 180. člena ZPP navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar pa sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala pravno poslovno razmerje s toženko v smeri sklenjene pogodbe o delu (600. člen ZOR). Le v tem obsegu je sodišče – tudi v skladu z razpravnim načelom (7. člen ZPP) – lahko izvajalo dokaze in sprejelo dejansko in pravno presojo. Pogodba o delu predpostavlja drugačno življenjsko situacijo, kakršna nastane ob steku pogojev za morebitno presojo o nadomestitvi koristi zaradi neupravičene pridobitve (četrti odstavek 210. člena ZOR). Pri kršitvi poslovne obveznosti pogodbe o delu si stojijo nasproti dejstva o obstoju in naravi sprejete (dogovorjene) obveznosti in dejstva, ki se nanašajo na kršitev obveznosti plačila. Dejstva pa, ki se nanašajo na neupravičeno pridobitev, so drugačna: gre za neupravičeno prikrajšanje na eni strani in neupravičeno pridobitev na drugi, z obstojem vzročne zveze ter ob istočasni ugotovitvi o neuresničitvi podlage, iz katere je vrednost bila prejeta, ali ugotovitvi, da je ta podlaga pozneje odpadla (četrti odstavek 210. člena ZOR). Tožeča stranka nič takega v tožbi ni zatrjevala, to pa pomeni, da je sodišče bilo omejeno s trditveno podlago v smeri obstoja pogodbe o delu. V reviziji ponujena razlaga razpravnega načela (prvi odstavek 7. člena ZPP) bi pomenila, da bi sodišče samo začelo raziskovati dejstva, ki jih tožeča stranka ni navajala.

10. Po povedanem v reviziji predlagana primerjava z ustavno določbo Up-108/04 z dne 8. 9. 2005 ni sprejemljiva. Sodišče res ni vezano na v tožbi ponujeno pravno podlago tožbenega zahtevka, vendar ob izpolnitvi pomembnega pogoja: dejanska trditvena podlaga mora ob ugotovljenih dejstvih dopuščati tudi uporabo prava, ki v tožbi ni bilo zatrjevano. Ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Tudi primer sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki ga citira revizija (II Ips 273/94) je drugačen od obravnavanega, saj se nanaša na problem pridobitve koristi iz neveljavno sklenjene ali razdrte pogodbe.

11. Revizijsko sodišče je neutemeljeno revizijo zavrnilo v skladu z določbo 378. člena ZPP.