Jedro

Po določilu četrtega odstavka 72. člena ZPP mora stranka v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. V obravnavanem primeru je pritožnik v predlogu za izločitev z dne 11. 3. 2014 navedel zgolj, da je po njegovih informacijah višja sodnica prijateljica s tožnico, kar pa, kot je to pravilno že ugotovilo Višje sodišče v Kopru, ne zadostuje, saj mora predlagatelj še posebej, kadar navaja okoliščino za odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP, le-to konkretno navesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je podpredsednik Višjega sodišča v Kopru zavrnil zahtevo toženca za izločitev poimensko navedene višje sodnice.

2. Zoper sklep se je pritožil toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve odločbe Ustavnega sodišča RS. Vsebino pritožbe Vrhovno sodišče povzema le v kratkem in le glede razlogov, ki se tičejo vsebine izpodbijanega sklepa. Višjemu sodišču očita, da je zmotno napisalo, da ni izkazal obstoja okoliščin za dvom o nepristranskosti višje sodnice, saj je jasno zapisal, da gre za veliko prijateljstvo višje sodnice s tožnico, ter iz tega razloga je že bilo ugodeno njegovi zahtevi za izločitev nekdanjega predsednika Okrožnega sodišča v Kopru. Nadalje navaja, da višja sodnica zaradi prijateljstva do tožnice nima objektivnega, nepristranskega odnosa, ter da konkretnejših okoliščin, razen prijateljstva, ni mogel navesti v zahtevi za izločitev že 12. 3. 2014, ker takrat še ni vedel za sporni sklep z dne 11. 3. 2014. Ravno zato je po prejemu odločbe Ustavnega sodišča RS dopolnil predlog za njeno izločitev, saj je iz te odločbe zvedel za hude kršitve predpisov in pravne prakse pri delu senata, česar pa Višje sodišče v Kopru v izpodbijanem sklepu ni niti omenilo niti ni upoštevalo teh številnih razlogov za izločitev. Prav tako je bila višja sodnica že pred izdajo izpodbijanega sklepa upokojena, kar pomeni, da je bila z dnem upokojitve izločena, česar podpredsednik v izpodbijanem sklepu ni upošteval. Vrhovnemu sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep ter samo odloči o izločitvi višje sodnice ali da delegira odločanje na drugo višje sodišče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ustavno sodišče RS je z odločbo Up-562/14-29 z 2. 3. 2017 razveljavilo sklepa Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Kopru v delu, ki se nanašata na izločitev višje sodnice A. A. in vrnilo zadevo v tem obsegu Višjemu sodišču v Kopru v novo odločanje. Hkrati je določilo način izvršitve svoje odločbe v primeru, če bi bilo v ponovljenem postopku pritožnikovi zahtevi za izločitev višje sodnice ugodeno, in sicer je odredilo, da se v takem primeru pritožniku na podlagi njegovega predloga za obnovo omogoči obnova postopka Cp-825/2013. To pomeni, da je Višje sodišče v Kopru moralo ponovno odločiti o predlogu toženca o izločitvi višje sodnice, vezano na trenutek, ko je toženec ta predlog podal, saj bi se v primeru podanega razloga dopustila obnova postopka Cp-825/2013 na podlagi smiselne uporabe 1. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki kot razlog za obnovo postopka določa sodelovanje sodnika pri izdaji odločbe, ki je bil s sklepom izločen. Zato okoliščina, da je bila višja sodnica v času izdaje izpodbijanega sklepa Višjega sodišča v Kopru Su 43/2014 s 24. 3. 2017 že upokojena, ni bila relevantna pri ponovni odločitvi o predlogu za njeno izločitev. Prav tako je zmotno stališče pritožnika, da bi v primeru, če bi sodišče navedeno okoliščino upoštevalo, to pomenilo, da bi bilo treba predlogu za izločitev ugoditi, saj bi upoštevanje kvečjemu pomenilo, da podlaga za izločitev ni več podana, kar potrjuje obrazloženo, da je bilo treba presoditi okoliščine, ki so obstajale v času prvotnega odločanja o toženčevem predlogu za izločitev.

5. Po določilu četrtega odstavka 72. člena ZPP mora stranka v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. V obravnavanem primeru je pritožnik v predlogu za izločitev z dne 11. 3. 2014 navedel zgolj, da je po njegovih informacijah višja sodnica prijateljica s tožnico, kar pa, kot je to pravilno že ugotovilo Višje sodišče v Kopru, ne zadostuje, saj mora predlagatelj še posebej, kadar navaja okoliščino za odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP, le-to konkretno navesti. Predlagatelj zahteve za izločitev bi moral poleg navedbe razloga za izločitev, navesti tudi dokaze za dejstva, ki pomenijo izločitveni razlog.1 Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem prijateljstva višje sodnice s tožnico, ki ga je višja sodnica zanikala, ni uspel izkazati prijateljstva in s tem okoliščine, ki bi vplivala na osebno prepričanje višje sodnice (subjektivni kriterij), ali okoliščine, ki bi ustvarjala videz pristranskosti sojenja, oziroma bi pri razumnem človeku ustvarila legitimen dvom o nepristranskosti višje sodnice (objektivni kriterij).

6. Glede pritožbenega očitka, da je takšna navedba o prijateljstvu zadostovala za izločitev nekdanjega predsednika Okrožnega sodišča v Kopru, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pritožnik v predlogu z dne 11. 3. 2014 sam navedel, da je nekdanji predsednik priznal dobro poznanstvo s tožnico, medtem ko je v konkretnem primeru višja sodnica prijateljstvo oziroma poznanstvo s tožnico jasno zanikala.

7. Nadalje očita, da konkretnejših okoliščin, razen prijateljstva, ni mogel navesti v zahtevi za izločitev že 12. 3. 2014 ter je zato po prejemu odločbe Ustavnega sodišča RS dopolnil predlog za njeno izločitev, saj je iz te odločbe zvedel za hude kršitve predpisov in pravne prakse pri delu senata, česar pa Višje sodišče v Kopru v izpodbijanem sklepu ni niti omenilo niti ni upoštevalo teh številnih razlogov za izločitev. Te navedbe pritožnika niso utemeljene, saj okoliščina razveljavitve sklepa in vrnitve v novo odločanje, ne predstavlja odklonitvenega razloga za izločitev. Prav tako je Ustavno sodišče RS ugotovilo kršitev sodišč, ker niso zagotovila učinkovitega uveljavljanja zahteve za izločitev sodnice A. A., in ne kršitve senata, kot navaja pritožnik, poleg tega pa razveljavljenega sklepa tudi ni izdal senat niti ne višja sodnica Al. A. Vse navedbe o tem, da naj bi to predstavljalo razlog za izločitev sodnice A. A., so na podlagi navedenega nerelevantne in brezpredmetne, zato se Višjemu sodišču v Kopru do njih ni bilo treba opredeljevati.

8. Na ostale pritožbene navedbe in predloge Vrhovno sodišče ne odgovarja, saj se ne tičejo vsebine izpodbijanega sklepa.

9. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da pritožba toženca ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Primerjaj Ude, L., in drugi, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem spremnjenih členov, 4. knjiga, komentar k 72. členu, str. 49.