Jedro

Glede na gramatikalno razlago 234. člena ZZK-1 je bistveno, da je v času izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila to ustrezalo pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več.

Tožnica utemeljeno zahteva ugotovitev, da je zemljiškoknjižno dovolilo pristno in torej sestavni del pogodbe, ki sta jo pravdni stranki podpisali. Ugotovitev obstoja darilne pogodbe z njeno vsebino v izreku ugotovitvene sodbe, v pravno razmerje med tožnico, obdarjenko, in toženo stranko, darovalko, vnaša gotovost in odpravlja dvom o obstoju darilne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom in overjenim podpisom. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku uspela, je s tem odstranjena ovira za vpis v zemljiško knjigo, kljub temu, da izvirnika listine, ki bi lahko bila podlaga za vpis v zemljiško knjigo, nima. S tem je tožeča stranka izkazala pravni interes za ugotovitveno tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči 279,00 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v petnajstih dneh od prejema te sodbe, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. V izpodbijani sodbi je sodišče potrdilo pristnost darilne pogodbe, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, potrdilo Občine L, da je promet z nepremičnino davka prost, z overjenimi podpisi darovalcev in vsebino kot sledi iz izreka izpodbijane sodbe.

2. Sodbo izpodbija tožena stranka po odvetniku iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Sklicuje se na določilo 40., 234. in 240. člena ZZK-1 in navaja, da tožeča stranka pravnega interesa za ugotovitveno tožbo nima, ker ugotovitvena sodba ne more nadomestiti zasebne listine. Tožnica na podlagi izpodbijane sodbe ne bo mogla doseči vknjižbe svoje solastninske pravice v zemljiško knjigo. Sodišče je prekoračilo svojo pristojnost, ker po 181. členu ZPP ni mogoče zahtevati, naj sodišče ugotovi vsebino listin. Nepremičnina v darilni pogodbi in dodatku tudi ni označena na način, ki bi omogočal vknjižbo lastninske pravice, v darilni pogodbi stranke niso jasno označene. Ker tožeča stranka niti ne navaja, da bi toženka trdila, da sporne pogodbe z dodatkom ni podpisala, je tožba na ugotovitev pristnosti listine tudi zato nesklepčna. Sodba je nezadostno obrazložena, zato je ni mogoče preizkusiti. Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica za vknjižbo nima drugih pravnih sredstev, je zmoten. Tožnica zlorablja svoje pravice ter poskuša obiti pravnomočno sodno odločbo in že zastaran zahtevek za izstavitev listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Vseh teh okoliščin sodišče ni ugotovilo in se do takšnih ugovornih navedb tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi ni opredelilo. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka darilne pogodbe ni preklicala.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico za toženo stranko. Pritrjuje razlogom sodbe in poudarja, da je toženka trditve o preklicu darilne pogodbe prvič podala šele v tem pravdnem postopku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka zahteva ugotovitev pristnosti darilne pogodbe, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, in dodatka, ki ju je kot obdarjenka sklenila s svojimi starši (tožena stranka je njena mati). Ima fotokopijo obeh listin, ki vsebujeta tudi zemljiškoknjižno dovolilo z overjenimi podpisi obeh darovalcev, a izvirnik je izgubila.

6. Iz priloženih kopij sledi, da je bilo tožnici podarjeno 2/10 nepremičnine. Do sedaj se je kot solastnica uspela vknjižiti le na 1/10 nepremičnine, ki jo je z darilno pogodbo dobila od, sedaj že pokojnega očeta. Vpis 1/10 nepremičnine, ki ji jo je podarila toženka - mati, bo dosegla, ko bo vzpostavljena listina, ki je podlaga za vpis njene solastninske pravice v zemljiško knjigo.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokaznega postopka ugodilo tožbenemu zahtevku in kot bistvene razloge za svojo odločitev navedlo: 1) da je darilna pogodba z dodatkom zavezujoča (ker je toženka ni preklicala zaradi hude nehvaležnosti, niti ni zahtevala njene razveljavitve), 2) da darilna pogodba in dodatek predstavljata primerno podlago za vknjižbo lastninske pravice (njuna edina pomanjkljivost je v tem, da nista v izvirniku), zato tožeča stranka tudi nima pravnega interesa za postavitev novega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki ji je že bilo izdano, 3), da bi bilo v nasprotju s pravičnostjo tožnici odreči pravni interes in sodno varstvo, saj toženka s preteklimi ravnanji poskuša na vsak način preprečiti vknjižbo solastninske pravice tožnici, 4) da obstaja tožničin pravni interes za ugotovitveno tožbo, 5) da izdana sodba lahko predstavlja drugo samostojno podlago za vpis po 4. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1 in končno, (6) da je tožba sklepčna.

O očitanih absolutno bistvenih kršitvah postopka

8. Očitani absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti zaradi katerih ne bi bilo mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti. Sodišče prve stopnje je pregledno in sistematično navedlo jasne, logične in medsebojno povezane razloge v prid svoji odločitvi. Opredelilo se je do vseh med strankama spornih dejanskih in pravnih vprašanj, kot tudi do vseh predlaganih dokazov. Na naroku za glavno obravnavo 18. 6. 2021 se je opredelilo do dokaznega predloga tožene stranke za vpogled listin iz drugega postopka, kar je ocenilo kot nepotrebno (glej list. št. 126), tožena stranka pa na naroku ni nasprotovala zavrnitvi tega dokaznega predloga. Zato njena pritožbena graja v pritožbenem postopku ni dopustna (prvi odstavek 286. b člena ZPP).

9. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek v zvezi z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo, ker je ugodilo tožbenemu zahtevku s katerim je ugotovilo vsebino listin, kar se v nasprotju z določilom prvega odstavka 181. člena ZPP. Z ugotovitveno tožbo lahko zahtevamo ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja (izjemo predstavlja tožba za ugotovitev pristnosti listine), vendar pa sta si teorija in sodna praksa enotni, da je mogoče zahtevati tudi ugotovitev obstoja celotnega kompleksa pravnega razmerja, kot je v konkretnem primeru, ko je ugotovljen obstoj obligacijske pogodbe, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

O pravnem interesu in sklepčnosti

10. Pritožnica nekritično prezre, da je o utemeljenosti tožbenega zahtevka pred zemljiškoknjižnim sodiščem, kjer je tožeča stranka želela sanirati izgubljen izvirnik darilne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom in overjenimi podpisi darovalcev tako, da bi dosegla vzpostavitev ZK listine, izkoristila določilo prvega odstavka 240. člena ZZK-1 in se predlogu za vzpostavitev ZK listine uprla z navedbo, da zemljiškoknjižnega dovolila nikoli ni izdala, kar ji glede na navedeno določilo ni bilo potrebno dokazati.

11. Skladno z določilom četrtega odstavka 240. člena ZZK-1 je bila tako tožnica prisiljena pravno varstvo uveljaviti v tem pravdnem postopku. Pritožničine navedbe, da ZK dovolila ni izdala, si ni mogoče razlagati drugače, kot da predložena fotokopija darilne pogodbe, ki ga vsebuje, ne ustreza originalu.

12. Skladno z določilom 234. člena ZZK-1 se postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine začne, če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina uničila oziroma izgubila ter, če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja.

13. Glede na gramatikalno razlago je bistveno, da je v času izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila to ustrezalo pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več.

14. Da je bilo izdano veljavno zemljiškoknjižno dovolilo, sledi iz darilne pogodbe z dne 4. 5. 1994, kot tudi iz dodatka k darilni pogodbi z dne 20. 12. 1994. V tretjem odstavku 2. točke je ZK dovolilo darovalcev, da se v korist predlagateljice vknjiži lastninska pravica pri nepremičnini parc. št. 307/5 k. o. ..., v deležu do 2/10 (1/10 0če in 1/10 mati), kar povsem ustreza zahtevam takrat veljavnega ZTLR oziroma ZOR. Oba darovalca, tako oče kot mati, sta svoja podpisa na darilni pogodbi overila na Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani dne 4. 5. 1994, podpise na dodatku pa 15. 2. 1995. 15. Fotokopija dokazuje, da je listina, ki je obstajala v izvirniku, popolna, zato tožeča stranka z dajatvenim tožbenim zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila oziroma overovitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu ne bi uspela v pravdnem postopku.

16. Ker sta v konkretnem primeru zavezovalni pravni posel, darilna pogodba, in razpolagalni pravni posel, zemljiškoknjižno dovolilo, vsebovana v isti listini, bo za vpis v zemljiško knjigo zadoščala predložitev izpodbijane sodbe s klavzulo o pravnomočnosti. S tem bo zadoščeno formalnim pogojem za vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo tudi glede 1/10 nepremičnine, ki jo je tožnici podarila njena mati. Tožnica utemeljeno zahteva ugotovitev, da je zemljiškoknjižno dovolilo pristno in torej sestavni del pogodbe, ki sta jo pravdni stranki podpisali. Ugotovitev obstoja darilne pogodbe z njeno vsebino v izreku ugotovitvene sodbe, v pravno razmerje med tožnico, obdarjenko, in toženo stranko, darovalko, vnaša gotovost in odpravlja dvom o obstoju darilne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom in overjenim podpisom. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku uspela, je s tem odstranjena ovira za vpis v zemljiško knjigo, kljub temu, da izvirnika listine, ki bi lahko bila podlaga za vpis v zemljiško knjigo, nima. S tem je tožeča stranka izkazala pravni interes za ugotovitveno tožbo.

O preklicu darilne pogodbe in izpodbojnosti

17. Preklic darilne pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje darovalca; ko obdarjenec prejme darovalčevo izjavo o preklicu darilne pogodbe, je ta razvezana, če je darovalec obdarjenca s preklicem seznanil v roku enega leta od dneva, ko je izvedel za razlog za preklic (543. člen OZ).

18. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno izpovedbe toženke, kot jo je naredilo sodišče prve stopnje, in sicer, da iz izpovedbe toženke ne sledi, da bi si v zvezi z darilom 1/10 nepremičnine premislila zaradi obnašanja tožnice, ampak zato, ker tolikšnega deleža nikoli ni želela podariti tožnici. Navedeno tudi pritožbeno sodišče napotuje na zaključek, da je darilno pogodbo podpisala v zmoti. Ker pa ni dokazala, da bi razveljavitev darilne pogodbe zaradi napake volje uveljavljala v enoletnem roku iz 99. člena OZ, je ta njena pravica prenehala. Enako velja za preklic darilne pogodbe, saj izvedeni dokazi ne dajejo podlage za zaključek, da je toženka tožnico obvestila o preklicu darilne pogodbe v enem letu po sporu, ki je nastal v zvezi z zapuščinskim postopkom po pokojnem očetu, ki se je končal v letu 1996. 19. Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso utemeljeni in je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

20. Tožena stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama in je glede na določilo 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP dolžna povrniti tožeči stranki stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.