Jedro

Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes je izkazan, če si z vložitvijo tožbe v upravnem sporu tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) ugodil prošnji za BPP prosilca A. A. (tožnika v tem postopku) in mu odobril izredno BPP zaradi sodbe Okrajnega sodišča v Celju P 68/2020 z dne 4. 6. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 415/2021 z dne 3. 11. 2021, sklepom Vrhovnega sodišča II DoR 26/2022 z dne 2. 3. 2022 in sklepom Ustavnega sodišča RS Up-621/22-6 z dne 23. 5. 2022, v obliki sestave in vložitve pritožbe, od 21. 6. 2022 dalje (I. točka izreka). Za izvajanje BPP je določil odvetnika B. B. (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilec 20. 6. 2022 vložil prošnjo za dodelitev BPP v obliki sestave in vložitve pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Organ za BPP je ugotovil, da prošnja vsebuje vse potrebno za odločanje v skladu z 32. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prosilec je upravičen do denarne socialne pomoči, zato se mu ob izpolnjevanju pogojev iz 24. člena ZBPP dodeli izredna brezplačna pravna pomoč. Vložitev pritožbe na ESČP ni očitno nerazumna, saj je prosilec v Republiki Sloveniji izčrpal vsa pravna sredstva, ki so mu bila na razpolago, glede na naravo spora - pravdni postopek, v katerem prosilcu grozi izguba stanovanja - bivanja, je za prosilca tudi življenjskega pomena ter izid zadeve pomembno vpliva na njegov osebni in socialno ekonomski položaj.

3.Tožnik je pri tukajšnjem sodišču 9. 11. 2022 vložil tožbo, v kateri je predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi kot prepozno in odloči, da mu je tožena stranka dolžna povrniti škodo, ki je nastala kot posledica prepozno izdane odločbe ter stroške sodnega postopka v pavšalnem znesku 150,00 EUR.

4.V tožbi navaja, da je 31. 5. 2022 prejel sklep Ustavnega sodišča, da se njegova pritožba ne sprejme v obravnavo. Z odvetnikom sta ocenila, da obstojijo tehtni argumenti za vložitev pritožbe pri ESČP v Strasbourgu. Pri organu za BPP je takoj naslednji dan, 1. 6. 2022, vložil vlogo za dodelitev BPP za nasvet glede namere o vložitvi pritožbe na ESČP, ki ji je bilo z odločbo Bpp 739/2022 z dne 2. 6. 2022 ugodeno. Odvetnik je spisal pravno mnenje z dne 17. 6. 2022, ki je pritrjevalo nameri o smiselnosti vložitve pritožbe na ESČP. Na tej podlagi je pri organu za BPP 20. 6. 2022 zaprosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe pri ESČP. Organ za BPP ga je z obvestilom z dne 23. 6. 2022 pozval, da vlogo dopolni, tako da (ponovno) pošlje izpodbijani sklep Ustavnega sodišča. Istega dne, kot je poziv prejel (12. 7. 2022), je organu po elektronski pošti poslal sklep Ustavnega sodišča in 13. 7. 2022 še po navadni pošti, kar je organ prejel 14. 7. 2022, čeprav je ta isti sklep organ že prejel z vlogo z dne 1. 6. 2022 zaradi obravnave prošnje za BPP za pravni nasvet, ki ji je z odločbo Bpp 739/2022 z dne 2. 6. 2022 ugodil.

5.Izpodbijana odločba je bila izdana šele 6. 10. 2022. Organ za BPP je imel za odločanje na voljo mesec dni časa, saj je bil najkasneje 14. 7. 2022 seznanjen, da je prosilec po pooblaščencu prejel sklep Ustavnega sodišča 31. 5. 2022. Vloga je bila od 14. 7. 2022 dalje popolna in primerna za odločanje. Tudi ni šlo za posebno zahtevno zadevo oziroma povečan obseg dela - večje število dopisov oz. za poseben ugotovitveni postopek. V vmesnem času so bile še sodne počitnice, v času katerih pa se opravljajo sodna dejanja, ki so nujna, da ne bi prišlo do zamud pri kasnejših zadevah. Kljub temu je organ za BPP odločal dva meseca in pol in svojo odločitev sprejel šele po poteku roka za vložitev pritožbe na ESČP. Ta rok je odvetnik B. B. navedel v pisnem poročilu z dne 17. 6. 2022. Organ za BPP je prekršil rok za odločanje, ki ga ima na voljo po prvem odstavku 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). K izdaji odločbe ga je zavezoval prvi odstavek 36. člena ZBPP, po katerem je imel nalogo, da bi moral svojo odločitev izdati še pred potekom roka za oddajo pritožbe. Morebitno sklicevanje tožene stranke na dvomesečni rok bi bilo neupravičeno, nedopustno in bi predstavljalo očitno zlorabo zaradi interesa tu predmetnega pravdnega zahtevka.

6.Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

7.Tožba ni dovoljena.

8.V skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora sodišče najprej preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kar določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

9.Po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če je vložena zoper upravni akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Glede na te zakonske določbe sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu.

10.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. Pravni interes pa je izkazan, če si z vložitvijo tožbe v upravnem sporu tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu.

11.Sodišče ugotavlja, da z izpodbijano odločbo v pravice tožnika kot upravičenca do BPP ni bilo poseženo.

12.Iz tožbenih navedb, ki jim tožena stranka ne nasprotuje in jih potrjujejo podatki upravnega spisa v tej zadevi, izhaja, da je tožnik 20. 6. 2022 priporočeno po pošti oddal prošnjo za dodelitev BPP, s katero je prosil za pravno pomoč za sestavo in vložitev pravnega sredstva vložitve pritožbe pri ESČP in ki jo je organ za BPP prejel 21. 6. 2022. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP prosilčevi prošnji ugodil in mu odobril izredno BPP v obliki sestave in vložitve te pritožbe za čas od 21. 6. 2022 dalje. Odločbo je izdal 6. 10. 2022.

13.Glede na vsebino tožnikovih ugovorov sodišče ugotavlja, da v zakonu ni podlage za odpravo izpodbijane odločbe iz razloga, ker je tožena stranka izdala odločbo po poteku roka, ki ga zakon organu določa za izdajo odločbe. Pri tem roku gre namreč za instrukcijski rok. Prekoračitev roka za izdajo odločbe samo po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka. Ima pa stranka v primeru, da o njeni vlogi ni odločeno v zakonskem roku, možnost vložiti tožbo v upravnem sporu zaradi molka skladno z 28. členom ZUS-1.

14.Tožnik je na podlagi izpodbijane odločbe upravičen do BPP od 21. 6. 2022 dalje v obliki in obsegu, za katere je kot prosilec zaprosil, in po obrazloženem izpodbijana odločba očitno ne posega v njegovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, torej si svojega položaja s tožbo tožnik ne more izboljšati, zato je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

15.Glede na to, da je bila tožba zoper izpodbijano odločbo zavržena, ni podlage, da bi sodišče v upravnem sporu ugodilo tožbenemu zahtevku za povračilo škode. V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUS-1 namreč sodišče v upravnem sporu odloči o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne (z izpodbijanim aktom nastala) škoda, le s sodbo, s katero odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika po 65. členu ZUS-1. V obravnavanem primeru pa ni sprejelo takšne odločitve, saj je tožba zavržena.

16.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na seji in v zadevi ni opravilo glavne obravnave ter izvajalo dokazov, kot je to predlagal tožnik v tožbi, ker glede na navedeno niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.

17.Odločitev o stroških v temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem med drugim, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.