Jedro

Nobeno sezonsko delo ne more nepretrgoma trajati več kot tri leta. Tudi če sodišče v obravnavanem primeru ne bi upoštevalo podaljšanja delovnega razmerja za čas porodniškega dopusta, je delovno razmerje za določen čas še vedno trajalo dve leti in dva meseca, kar izključuje možnost, da bi šlo za sezonsko delo. Sezonsko je tisto delo, ki je vezano na nek letni čas, gre torej za obdobje, ki je praviloma krajše od enega leta in je zato že pojmovno izključeno, da bi lahko trajalo toliko časa, kot je brez prekinitev trajalo delovno razmerje tožnice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnice, ki se je glasil: "Ugotovi se, da sta pravdni stranki dne 29.6.1995, ko sta sklenili pogodbo o zaposlitvi oziroma najkasneje dne 21.12.1995, ko sta sklenili aneks k tej pogodbi, sklenili dejansko pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in je zato vse nadaljnje anekse k že navedeni pogodbi o zaposlitvi, ki so sicer tožničino delovno razmerje podaljševali za določen čas in sicer aneks z dne 30.1.1996, z dne 11.4.1996, z dne 8.10.1996, z dne 9.4.1997 in končno še aneks k pogodbi z dne 9.10.1997, šteti za pravno neveljavne oziroma se le-ti razveljavijo, enako se razveljavijo tudi vsi sklepi, ki jih je tožena stranka v zvezi s podaljševanjem delovnega razmerja tožnice izdajala in je tožena stranka dolžna tožnico v roku 8 dni pod izvršbo poklicati nazaj na delo na delovno mesto turističnega referenta v A., DE Z., ki ga je opravljala pri toženi stranki pred prenehanjem dela. Tožena stranka je nadalje dolžna tožnici za celotno obdobje od 31.8.1998, ko dejansko več ni delala pri toženi stranki, vpisati delovno dobo v delovno knjižico ter ji za isti čas pa do danes izplačati izgubljeno plačo v bruto znesku, ki bi jo prejela ob redni zaposlitvi na navedenem delovnem mestu, v kolikor bi delala, od tega zneska je potem dolžna nadalje tožena stranka plačati prispevke za socialno varnost in prispevke ZPIZ ter akontacijo davka, razliko v skupnem neto znesku skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.8.1998 pa do plačila, pa plačati na roke tožnice, prav tako v roku 8 dni pod izvršbo. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse nastale stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje na prvi stopnji pa do plačila, prav tako v roku 8 dni pod izvršbo." Zoper takšno sodbo se iz vseh treh pritožbenih razlogov (pri čemer pritožbeno sodišče šteje, da gre pri pritožbenem razlogu "kršitve materialnega prava" v resnici za pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava) pritožuje tožnica. Podana naj bi bila absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 1. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 in Ur.l. RS št. 55/92 in 14/94), saj izpodbijana sodba nima razlogov, v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oz. so le ti med seboj v nasprotju, nasprotje pa naj bi obstajalo tudi med tem, kar sodba navaja v razlogih in tem, kar izhaja iz listin. Prvostopenjsko sodišče naj bi nekritično sledilo izpovedbam v tej zadevi hudo zainteresiranih prič D. D. in A. P.. Prvostopenjsko sodišče zgolj pavšalno brez razlogov in obrazložitve navaja, da naj bi tožnica za določen čas opravljala delo sezonskega značaja in da naj bi bile vmes odsotne tudi posamezne delavke. Pri tem pa prvostopenjsko sodišče ne pojasni na podlagi česa je ugotovilo sezonski značaj dela in katere delavke naj bi tožnica nadomeščala, tega pa ni navedla niti tožena stranka. Pritožba opozarja, da je tožnica ves čas delala isto delo, na istem delovnem mestu, v približno enakem obsegu, kar kaže, da je šlo za trajno potrebo po njenem delu. Tožnica nadalje navaja, da so posamezni aneksi, s katerimi je bilo podaljševano delovno razmerje za določen čas, bili sklenjeni že po poteku časa veljavnosti prejšnje pogodbe oz. aneksa, tožnica pa je tudi v vmesnem času nepretrgoma delala na istem delovnem mestu. Pritožnica je prepričana, da je tožena stranka ne bi odpustila, če ne bi zaradi nosečnosti nastopila najprej bolniški in nato še porodniški stalež. Možnost zaprtja brezcarinskih prodajalen zaradi vstopa v Evropsko skupnost pa ne more biti razlog za nezakonito početje tožene stranke. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno spremeni) tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo v skladu z 2. odst. 365. člena ZPP/77 preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77 in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede tega, ali je pri delu, ki ga opravlja tožnica, v resnici šlo za sezonsko delo. V kolikor je tožnica ves čas, ko je opravljala delo za določen čas, v resnici opravljala isto delo, potem nikakor ne gre za sezonsko delo. Nobeno sezonsko delo ne more nepretrgoma trajati več kot tri leta. Tudi, če ne upoštevamo podaljšanja delovnega razmerja za čas porodniškega staleža, je delovno razmerje za določen čas še vedno trajalo dve leti in dva meseca, kar izključuje možnost, da bi šlo za sezonsko delo. Stališče sodišča prve stopnje, da je šlo za delo sezonskega značaja, je nelogično in dejansko temelji le na pavšalnih navedbah tožene stranke. Sicer pa glede tega, kaj naj bi bil zakoniti razlog za sklepanje delovnega razmerja za določen čas, sodišče prve stopnje ni dosledno. Tako enkrat navaja, da naj bi to bil začasno povečan obseg dela, drugič pa, da gre za opravljanje sezonskega dela. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bile v času sklepanja delovnega razmerja za določen čas posamezne delavke odsotne, pa naj bi kazala na to, da je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Takšna ugotovitev pa nima nobene opore v izvedenih dokazih, saj je opravljanje sezonskega dela edini razlog, ki ga za sklepanje delovnega razmerja za določen čas navajajo aneksi pogodbe o zaposlitvi, pa še to ne vsi. Primere, v katerih se lahko sklene delovno razmerje za določen čas, taksativno našteva 1. odst. 17. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93). Tako se delovno razmerje za določen čas med drugim lahko sklene tudi, če se začasno poveča obseg dela ali, če gre za opravljanje sezonskega dela ali pa, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. V dosedanjem postopku ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, da bi obstajal kateri od navedenih pogojev za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Sezonsko je tisto delo, ki je vezano na nek letni čas, gre torej za obdobje, ki je praviloma krajše od enega leta in je zato že pojmovno izključeno, da bi lahko trajalo toliko časa, kot je brez prekinitev trajalo delovno razmerje tožnice. Tudi pri začasnem povečanju obsega dela gre nujno za neka krajša časovna obdobja. Tudi, če ne upoštevamo podaljšanja delovnega razmerja za določen čas za čas porodniškega staleža, obdobja dveh let in dveh mesecev, kolikor je sicer dejansko trajalo delovno razmerje za določen čas, ni mogoče šteti za takšno krajše časovno obdobje, ki bi kazalo na to, da gre le za začasno povečan obseg dela. V kolikor pa se delovno razmerje za določen čas sklene zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca, pa mora biti povsem jasno razvidno, koga tak delavec nadomešča, oz. do kdaj bo trajala začasna odsotnost z dela. Aneksi k pogodbi o zaposlitvi so sklenjeni zelo površno, pogosto brez navedbe zakonitega razloga za sklepanje delovnega razmerja za določen čas, kar je lahko posledica tudi kar rutinskega sklepanja tovrstnih delovnih razmerjih, čeprav zakon delovno razmerje za določen čas predvideva kot izjemo in ne kot pravilo. Vendar pa to, da tožena stranka v aneksih pogodbe o zaposlitvi ni navedla zakonitega razloga za sklepanje delovnega razmerja za določen čas, ne pomeni, da sedaj zaradi takšnega pravno pomanjkljivega akta lahko uveljavi kakršenkoli razlog. Zgolj pavšalne navedbe tožene stranke o razporejanju delavcev iz ene enote v drugo še ne dokazujejo, da je bilo delovno razmerje za določen čas s tožnico sklenjeno zaradi nadomeščanja odsotnega delavca. Ekonomska negotovost poslovanja tožene stranke zaradi napovedane ukinitve prostocarinskih prodajaln pa ni zakoniti razlog za sklepanje delovnih razmerij za določe čas. Ta problem bo tožena stranka takrat, ko bo aktualen, morala reševati v okviru predpisov o reševanju trajno presežnih delavcev. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP/77 ni podana, saj so v sodbi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ti razlogi niso nejasni ali med seboj v nasprotju, prav tako pa tudi ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oz. zapisniki. Glede na to, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odst. 370. člena ZPP/77 izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo ugotoviti, ali je bilo verižno sklepanje delovnih razmerij za določen čas v skladu z zakonom oz., ali je šlo pri tem v resnici za sezonsko delo, začasno povečan obseg dela ali nadomeščanje začasno odsotnega delavca. V ta namen bo od tožene stranke zahtevalo ustrezna dokazila, saj njene dosedanje navedbe nikakor ne dokazujejo tega, da bi bili podani navedeni zakoniti razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. V kolikor bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo iz razlogov, ki so na strani tožene stranke, delovno razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju z zakonom, se v skladu s 1. odst. 18. člena ZDR šteje, da je tožnica sklenila delovno razmerje za nedoločen čas, kar pomeni, da bo moralo ugoditi reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku, to je zahtevku, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo na delovno mesto turističnega referenta v A., DE Z.; zahtevku za vpis delovne dobe v delovno knjižico za čas od 1.9.1998 dalje ter zahtevku za izplačilo izgubljenih plač v navedenem obdobju. Tožnica je zahtevala tudi razveljavitev aneksov k pogodbi o zaposlitvi, s katerimi ji je bilo podaljševano delovno razmerje za določen čas. V kolikor tožnica tega dela tožbenega zahtevka, ki je povsem nepotreben, ne bo umaknila, bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je tožnica razveljavitev teh aneksov, ki imajo značaj dvostranske pogodbe, zahtevala v roku, ki je določen v 117. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 57/89) in ali so izpolnjeni pogoji za izpodbijanje iz 111. člena istega zakona. Kadar delavec na sodišču uveljavlja sankcijo, kakršno za zlorabo instituta delovnega razmerja za določen čas določa 1. odst. 18. člena ZDR, ni pogoj za sodno varstvo, da delavec hkrati izpodbija tudi akt, s katerim je bilo nezakonito določeno delovno razmerje za določen čas, ampak mora v skladu z 2. odst. 80. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90) varstvo svojih pravic zahtevati najkasneje v 15 dneh od dneva, ko mu je prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas. Sicer pa je že prvostopenjsko sodišče glede zahtevka za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za sodno varstvo. V skladu s 3. odst. 166. člena ZPP/77 se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo. Določbe ZPP/77 se v pritožbenem postopku uporabljajo na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99), saj je bil postopek na prvi stopnji končan pred uveljavitvijo novega ZPP. Na podlagi 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/94) pa je pritožbeno sodišče določbe ZPP/77, ZOR in ZTPDR smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.