Jedro

V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na podlagi menice je dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (4. odstavek 61. člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo obveznost iz posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X, zavaroval s podpisom menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano bianko menico. Čeprav ta v Zakonu o menici ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija in sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka 16. člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi z dne 16.9.2004, opr. št. I 2004/01294, razveljavi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka.

Sklenilo je še, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu v pravdnem postopku.

Proti sklepu se je zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožila upnica, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnikov ugovor zavrne kot neobrazložen in s tem neutemeljen. Navaja, da dolžnik ni predlagal nobenega dokaza, ki bi potrjeval trditev, da ni ničesar dolžan. Nasprotno, dolžnik obstoj dolga priznava, prevzel pa je celo zavezo, da ga bo vrnil v roku dveh tednov.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnikov ugovor je obrazložen, zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in opravljena izvršilna dejanja ter odločilo, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odstavek 62. člena ZIZ). Pri rešitvi vprašanja obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (2. odstavek 53. člena ZIZ) je treba izhajati iz dejstva, da je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - protestirane menice (2. odstavek

23. člena ZIZ). V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na podlagi menice je dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (4. odstavek 61. člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo obveznost iz posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X, zavaroval s podpisom menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano bianko menico. Čeprav ta v Zakonu o menici (Ur.l. FLRJ, št. 104/46 - Ur.l. RS, št. 82/94, ZM) ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija in sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka

16. člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik. Ker gre za dejstvo, ki ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnično, iz ugovoru priložene posojilne pogodbe pa ne izhaja, da bi dolžnik ob njeni sklenitvi izdal kakršnokoli menico, je ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen.

Pritožbeno sodišče je zato upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).