Jedro

Nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiške geodetske uprave Ljubljana z dne 11.8.1992 odpravi v delu, ki se nanaša na tožnico.

Obrazložitev

Komisija za izvedbo komasacijskega postopka je z dopolnilno odločbo z dne 14.4.1992 odločila, da se odločba z dne 11.10.1985, "dopolni oziroma spremeni" v delu, ki se nanaša na tožnico tako, da se ji za vložena zemljišča dodelijo druga zemljišča v skupni izmeri 2 ha, 76 a in 13 m2. Ker je prvotno dodeljena parcela bila zmanjšana za 146 m2 zaradi vzpostavitve javne poti, se tožnici izplača razlika v vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka vse pritožbene ugovore zavrnila z obrazložitvijo, da je iz mnenja Komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine z dne 21.8.1990 razvidno, da je potrebno del javne poti (prej parc. št. 686) ohraniti v širini cca 3 m v dolžini parcele J.P. ali vsaj do dovoza k njej. Isto izhaja iz lokacijske dokumentacije iz avgusta leta 1983, v kateri je predviden dostop do objekta s poti na zahodni strani.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je določitev javne poti nepotrebna. Gre predvsem za vprašanje lokala J.P., ki posluje brez ustreznih dovoljenj, saj bi parkiranje bilo manj problematično na javnih površinah kot na služnostni poti. Služnost poti k zemljišču J.P. bi v celoti omogočila dostop do dvorišča in garaže. Sprejeta odločitev preseneča, saj bi komisija v komasacijskem postopku morala skrbeti za varovanje kmetijskih zemljišč in ne za vzpostavljanje novih poti na komasacijskem območju. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja tožeča stranka.

Organ prve stopnje sporno odločbo označuje kot dopolnilno odločbo in se v uvodu tudi sklicuje na določbo 216. člena zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Dopolnilno odločbo pristojni organ lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti, če z odločbo ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka (1. odstavek 216. člena navedenega zakona).

Z odločbo z dne 11.10.1985 je bilo odločeno o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju ..., ki je med drugim zajemala tudi dodelitev zemljišč tožnici v k.o. ... S sporno "dopolnilno odločbo" pa se tožnici prvotno dodeljena parcela zmanjša za 146 m2 zaradi vzpostavitve javne poti. V obrazložitvi odločbe je ugotovljeno, da je po novi razdelitvi zemljišč bila prvotna pot v celoti ukinjena, saj sta izdelovalec projekta nove razdelitve zemljišč in komisija spregledala, da je sedaj sporni del poti nujen za dostop na dvorišče J.P. Ta ugotovitev kaže na to, da po predlogu načrta nove razdelitve zemljišč, ki je podlaga za razdelitev zemljišč, sporna pot ni bila predvidena. Če je tako, potem po mnenju sodišča, ni podlage za izdajo dopolnilne odločbe. Z dopolnilno odločbo je namreč mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka in o njih ni bilo odločeno z izdano odločbo. Nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, na kar bi kazale ugotovitve v izpodbijani odločbi, "da je pri predlogu nove razdelitve zemljišč bila spregledana potreba po obstoju sporne poti," pa ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe, ker bi se tako lahko posegalo v pravnomočno odločeno stvar. Po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč namreč komasacijski udeleženci postanejo lastniki zemljišč (4. odstavek 96. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, Uradni list SRS, št. 1/79, 4/79, 11/81, 1/86, 9/90 - ZKZ).

Sodišče še ugotavlja, da je izrek sporne odločbe: "da se odločba dopolni oziroma spremeni" tudi nejasen. Dopolnilno odločbo lahko organ prve stopnje izda le ob že obrazloženih pogojih iz 216. člena ZUP. Izdano odločbo pa lahko organ prve stopnje spremeni oziroma na pritožbo stranke reši stvar drugače in tako z novo odločbo nadomesti s pritožbo izpodbijano odločbo, če so izpolnjeni pogoji iz 235. oziroma 236. člena ZUP in ne tudi v drugih primerih. Vsaka izmed navedenih odločitev torej predpostavlja različno dejansko stanje. Ker glede "spremembe" odločbe, izpodbijana odločba niti odločba prve stopnje nimata nobenih razlogov v tem delu, odločbe ni mogoče preizkusiti in je že iz tega razloga nezakonita (2. odstavek 209. člena ZUP). V skladu z navedeno določbo namreč mora biti vsaka upravna odločba obrazložena, ker je v primeru ugovorov samo takšno odločbo mogoče pristojnim organom preizkusiti.

Ker so bila kršena pravila postopka, kar je vplivalo na odločitev, je izpodbijana odločba nezakonita iz razlogov 3. točke 10. člena zakona o upravnih sporih. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena navedenega zakona. Pravila ZUP in ZUS je sodišče na podlagi ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.