Jedro

Pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo sta dve ločeni procesni opravili sodišča, ki se glede na določila ZPP lahko opravita ločeno, ali pa ob izpolnjenih pogojih po petem odstavku 279.c člena ZPP ena za drugo. Tudi če pripravljalnemu naroku takoj sledi prvi narok za glavno obravnavo, pripravljalni narok s tem ne izgubi samostojnosti procesnega opravila, ampak je to v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izrek o stroških postopka v II. točki izreka sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 587/2020 z dne 3. decembra 2021 spremeni tako, da glasi: „Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 2.234,70 (dva tisoč dvesto štiriintrideset 70/100) EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka do plačila“.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 140,91 (sto štirideset 91/100) EUR, v 15 dneh od prejema tega sklepa, od tedaj naprej pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) v točki II. izreka sodbe I Pg 587/2020 z dne 3. 12. 2021 sklenilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 2.601,59 EUR, v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka do plačila.

2. Odločitev o pravdnih stroških v II. točki izreka s pritožbo izpodbija tožena stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje v 30. točki obrazložitve sodbe I Pg 587/2020 pojasnilo, da je tožeči stranki priznalo 500 točk za zastopanje na pripravljalnem naroku 11. 6. 2021 ter še 500 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo, ki ga je sodišče izvedlo istega dne, takoj po pripravljalnem naroku 11. 6. 2021. Uveljavlja, da je odločitev materialno pravno zmotna, ker se je v obravnavani zadevi opravil zgolj en narok in sicer 11. 6. 2021, na katerem je sodišče izvedlo tako pripravljalni narok kot prvi narok za glavno obravnavo. Meni, da tožeči stranki pripadajo zgolj priglašeni pravdni stroški za narok, ne pa tudi za pripravljalni narok. V potrditev svojega pravnega naziranja navaja odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 193/2021 in I Cp 2017/2020. V pravočasni dopolnitvi pritožbe pa še navaja, da je sodišče pooblaščencu tožeče stranke priznalo 22 % Davek na dodano vrednost (DDV) v znesku 366,89 EUR, čeprav pooblaščenec tožeče stranke, odvetnik A. A., ni zavezanec za DDV.1

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po določbi prvega odstavka 166. člena ZPP se sme izrek o stroških vsebovan v sodbi, izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep, če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. Tožena stranka s pritožbo in dopolnitvijo pritožbe izpodbija odločitev o stroških v II. točki izreka sodbe I Pg 587/2020, zato je se pritožba obravnava kot pritožba zoper sklep.

5. Po določbi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s sedmo alinejo drugega odstavka 366.a člena ZPP o pritožbi zoper sklep odloča sodnik posameznik.

K delno utemeljenim pritožbenim razlogom:

6. Tožena stranka v pravočasni dopolnitvi pritožbe uveljavlja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki k priznanim in odmerjenim pravdnim stroškom priznalo in odmerilo še 22% DDV, tožeča stranka pa ni zavezanec za plačilo DDV, zato do navedenega zneska DDV v višini 366,89 EUR ni upravičena.

7. Iz stroškovnika priglašenih stroškov, ki jih je tožeča stranka zaznamovala v tožbi, je razvidno, da odvetnik tožeče stranke A. A. ni zavezanec za plačilo DDV. Sodišče prve stopnje je to dejstvo očitno spregledalo in tožeči stranki v izreku o pravdnih stroških, v II. točki izreka sodbe, priznalo ter odmerilo 22% DDV, kar je zmotno, zato je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke v tem obsegu ugodilo in izrek o pravdnih stroških spremenilo tako, da je znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, znižalo za znesek DDV v višini 366,89 EUR.

K neutemeljenim pritožbenim razlogom:

8. Tožena stranka preostali stroškovni del izreka sodbe sodišča prve stopnje izpodbija z zatrjevanjem, da tožeča stranka ni upravičena do priznanja in odmere pravdnih stroškov za zastopanje na pripravljalnem naroku v višini 500 odvetniških točk in še za zastopanje na naroku v višini 500 odvetniških točk, ker posebnega določila o ločenem vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku Odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT) ne vsebuje. V obravnavani zadevi se je namreč izvedel zgolj en narok, 11. 6. 2021, na katerem je sodišče prve stopnje izvedlo tako pripravljalni narok kot tudi narok za glavno obravnavo, zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo več, kot ji pripada (prvi odstavek 155. člena ZPP). V podkrepitev pravilnosti svojih pritožbenih zatrjevanj navaja odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 193/20212 in I Cp 2017/2020. 9. Sodišče po prejemu odgovora na tožbo razpiše pripravljalni narok, na katerem s strankami odprto razpravlja o pravnih in dejanskih vidikih spora, da stranke dopolnijo svoje trditve in pravna naziranja ter predlagajo nadaljnje dokaze, se o njih izjavijo ter si prizadevajo skleniti sodno poravnavo. Pripravljalni narok je namenjen tudi izdelavi programa vodenja postopka v skladu z 279.č členom tega zakona (prvi odstavek 279.c člena ZPP). Po 279.č členu ZPP program vodenja postopka vsebuje zlasti: (i) pravno podlago, ki jo sodišče šteje za relevantno za odločitev o tožbenem zahtevku glede na podane navedbe strank, (ii) dokazni sklep glede dokazov, ki sta jih stranki že predlagali, (iii) število ali datume narokov za glavno obravnavo, na katerih bo sodišče izvajalo dokaze, če je to mogoče. Pripravljalni narok je torej obvezen, stranko, ki se pripravljalnega naroka ne udeleži, pa zadenejo stroškovne sankcije po 282. členu ZPP (izguba pravice od nasprotne stranke zahtevati povrnitve stroškov postopka, ne glede na končen uspeh v pravdi). Gre za resno stroškovno sankcijo, ki bi morala biti zadostna spodbuda za udeležbo na pripravljalnem naroku.

10. Če se pripravljalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, lahko sodišče takoj začne glavno obravnavo, če stranki s tem soglašata ali če je vabilo na pripravljalni narok vročilo hkrati z vabilom na glavno obravnavo, v katerem je stranke izrecno opozorilo, da bo v primeru, če stranki na pripravljalnem naroku ne bosta sklenili sodne poravnave, takoj začelo glavno obravnavo (peti odstavek 279.c člena ZPP). Strankama je bila vročeno vabilo na pripravljalni narok hkrati z vabilom na prvi narok za glavno obravnavo, v katerem sta bili stranki opozorjeni, da če se pripravljalni narok ne bo zaključil s sklenitvijo sodne poravnave, bo lahko sodišče takoj začelo glavno obravnavo. Pravdni stranki temu nista nasprotovali, zato je lahko sodišče prve stopnje po pripravljalnem naroku takoj izvedlo prvi narok za glavno obravnavo.

11. Pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo sta dve ločeni procesni opravili sodišča, ki se glede na določila ZPP lahko opravita ločeno, ali pa ob izpolnjenih pogojih po petem odstavku 279.c člena ZPP ena za drugo. Tudi če pripravljalnemu naroku takoj sledi prvi narok za glavno obravnavo, pripravljalni narok s tem ne izgubi samostojnosti procesnega opravila, ampak je to v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka. OT v 1. točki prvega odstavka tar. št. 20. določa, da se prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, obračuna po tarifni številki 18. Tar. št. 20. OT posebej ne opredeljuje in določa vrednosti za pripravljalni narok, določa pa vrednost za narok, na katerem so se sprejemali dokazi. Sodišče prve stopnje je na pripravljalnem naroku 11. 6. 2021 sprejelo dokazni sklep, v katerem je sklenilo, katere dokaze bo za utemeljenost trditev pravdnih strank dopustilo. Gre torej za narok, na katerem so se sprejemali dokazi, zato se pripravljalni narok, ne glede na to, da v tar. št. 20 OT ni posebej naveden, vrednoti kot narok, na katerem so se sprejemali dokazi.

12. Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno priznalo in odmerilo, kot potrebne pravdne stroške, priglašene stroške ločeno za pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ker gre za dva ločeni procesni opravili, ne glede na to, da sta si procesni opravili sledili ena za drugo, in ju vrednotili vsako po 500 odvetniških točk po 1. točki tar. št. 20 OT. Sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi zato ne povzema stališč v odločbah Višjega sodišča v Ljubljani (ki sicer ugotavlja, da sodišče na enem sestanku opravi dve procesni dejanji), ker zgolj s sočasnostjo izvedbe pripravljalnega naroka in naroka za glavno obravnavo, pripravljalni narok ne izgubi samostojnosti procesnega dejanja tako, da stranka, ki je priglasila stroške za opravo pripravljalnega naroka, ne bi bila upravičena do povrnitve stroškov.

13. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa, v preostalem pa pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP).

14. Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. DDV predstavlja pribitek na opravljeno odvetniško storitev, ki mora biti obračunan in ki ga stranka odvetniku v okviru opravljene storitve tudi plača. Tožena stranka je s pritožbo uspela v delu za plačilo DDV, kar predstavlja 55% uspeh, zato ji v tem obsegu gredo priglašeni pritožbeni stroški in sicer: za pritožbo 125 točk, 2% za materialne stroške, polovično sodno takso v znesku 39,00 EUR in 22% DDV, kar skupaj znaša 140,91 EUR in jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v 15 dneh od prejema tega sklepa, od tedaj naprej pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do izpolnitve obveznosti (drugi odstavek 154. člena ZPP).

1 94. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV).