Jedro

Sporazum o zavarovanju denarne terjatve kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni ničen zgolj zato, ker ga je sklepala podružnica matične banke.

Pri zaznambi izvršbe gre namreč za vpis, ki je po svojih učinkih bliže vknjižbi, kot pa zaznambi. Po 2. odst. 170. člena ZIZ in 2. odst. 87. člena ZZK-1 z zaznambo sklepa o izvršbi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Vknjižba tako pridobljene zastavne pravice, ki se sicer izvede po uradni dolžnosti, tako ni pogoj za njeno pridobitev. V kolikor se torej dovoli zaznamba izvršbe, že tak vpis (praviloma) povzroči nastanek zastavne pravice in s tem omejitev lastninske pravice. Tožeči stranki zato zgolj s sklicevanjem, da gre za zaznambo (izvršbe) in ne za vknjižbo, ni mogoče odrekati pravice do vložitve izbrisne tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah 2, 3, in 4. spremeni tako, da se : a) tožbeni zahtevek: „Ugotovi se, da je neveljavna zaznamba izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 2005/01369 z dne 14. 11. 2005 in vknjižba hipoteke, vpisane v korist upnika, K Ljubljana, za denarno terjatev, glavnico v znesku 61.879.992,61 SIT s pp, vknjiženo s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, dn. št. 991/2006 z dne 01. 04. 2008, na nepremičninah parc. št. 454/1 in parc. št. 456, obe vl. št. 610 k.o. J. zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Ljubljani in se vzpostavi prejšnje zemljiško stanje vpisov“ in zahtevek: „Ugotovi se, da je neveljavna zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 318/03 z dne 24. 04. 2003 za terjatev 270.000 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije z vsemi obrestmi, načinom vračila, zapadlostjo ter ostalimi stroški in pogoji, kot so navedeni v zgoraj navedenem notarskem zapisu in kreditni pogodbi št. 5004/1000550-00 z dne 15. 04. 2003 in zaznamba skupne zastave z nepremičnino – poslovnim prostorom v pritličju, M., v skupni izmeri 160 m2, vpisanim v B listu pod zap. št. 12, v vl. št. 220 k.o. P. kot glavnim vložkom, vse vpisano v korist upnika K. na podlagi notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 318/03 z dne 24. 04. 2003 ter vknjiženo s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, Dn. št. 9678/2003 z dne 03. 11. 2005, na nepremičninah parc. št. 454/1 in parc. št. 456, obe vl. št. 610 k.o. J. zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Ljubljani in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov“ z a v r n e. b) v stroškovnem delu (v točki 4. izreka) tožeči stranki naloži, da je dolžna toženima strankama povrniti 1.342,25 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (to je glede ugotovitve, da je neveljavna vknjižba hipoteke v znesku 270.000,00 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije z vsemi obrestmi, načinom vračila, zapadlostjo ter ostalimi stroški in pogoji, kot so navedeni v spodaj navedenem notarskem zapisu in kreditni pogodbi št. 5004/1000550-00 z dne 15. 04. 2003, na podlagi notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 318/03 z dne 24. 04. 2003 ter vknjižene s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani dn. št. 9678/2003 z dne 03. 11. 2005, na nepremičninah parc. št. 454/1 in parc. št. 454, obe vl. št. 610 k.o. J. zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Ljubljani in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženima povrniti 1.404,54 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

IV. Stroške odgovora na pritožbo nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo (sklep ni predmet pritožbenega preizkusa) odločilo, da ugodi zahtevku tožnika na ugotovitev, da je neveljavna zaznamba izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 2005/1369 z dne 14. 11. 2005 in vknjižba hipoteke, ki je bila vpisana v korist upnika K. za denarno terjatev kot je specificirana v izreku sodbe in sicer na nepremičninah tožnika, parc. št. 454/1 in 456, obe k.o. J. (vpis pod dn. št. 991/2006) ter zahtevku na ugotovitev, da je neveljavna tudi vknjižba hipoteke v znesku 270.000,00 EUR s pripadki, zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa in zaznamba skupne hipoteke, kot je to natančneje specificirano v izreku sodbe, vse vpisano na podlagi notarskega zapisa SV 318/03 z dne 24. 04. 2003 in kreditne pogodbe z dne 15. 04. 2003 v korist istega upnika in pri istih nepremičninah (vpis pod dn. št. 9678/2003). Posledično je ugodilo tudi zahtevku na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov in toženima strankama naložilo, da sta dolžni tožeči plačati 524,25 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper odločitev pod točkami 2., 3. in 4. izreka sodbe vlagata pritožbo toženi stranki iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagata, da pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke in ji naloži tudi plačilo stroškov postopka. Priglašata pritožbene stroške. V bistvenem navajata, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe korektno povzelo navedbe in pravna naziranja toženih strank, vendar pa nato v nadaljevanju ni obrazložilo, zakaj toženi stranki nimata prav oziroma zakaj so njune navedbe neutemeljene. Gre za pomanjkljivost, ki predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2.odst. 339. člena ZPP. V nadaljevanju pritožbe pritožnici ponovno opozarjata, da se izbrisna tožba po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) lahko vloži le glede neveljavnih vknjižb s katerimi se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev stvarnih pravic, ne pa glede zaznamb. Tožeča stranka bi morala v zemljiškoknjižnem postopku vpisovanja hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti in skupne zastave na podlagi notarskega zapisa SV 318/03 z dne 24. 04. 2003 uporabiti pravna sredstva. Glede napake, ki jo je po ugotovitvah sodišča prve stopnje storilo zemljiškoknjižno sodišče pri zaznambi izvršbe In 2005/1369, velja enako. Tožeča stranka bi morala v zemljiškoknjižnem postopku vložiti ugovor oziroma pritožbo. Pritožnici se ne strinjata s stališčem, da podružnica ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka in ne biti vpisana v zemljiški knjigi kot hipotekarni upnik. To, da je Okrajno sodišče v Ljubljani podružnico vpisalo v zemljiško knjigo kot hipotekarnega upnika in je v zvezi s tem pravnomočen tudi sklep o izvršbi In 2005/1369, dokazuje nasprotno. Opozarjata, da podružnica lahko nastopa v pravnem prometu, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja in svojo firmo oziroma tako, kot je vpisana v sodnem registru. Nelogično je, da podružnica zavezovalni pravni posel sklene pod firmo kot to določa Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), razpolagalnega pravnega posla pa potemtakem ne. Torej lahko s pravnim poslom pridobi obligacijsko pravico ali zavezo, stvarne pravice na svoje ime pa ne, kar vsekakor ni logično. Sklicujeta se na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 2459/2009. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške. Meni, da mora sodišče hkrati z nezakonitostjo vknjižbe odločiti tudi o nezakonitosti vseh zaznamb, ki so po svojem nastanku vezane na vpis hipoteke in delijo pravno usodo te vknjižbe. Po njenem mnenju je nepravilno stališče toženih strank, da bi morala tožeča stranka zoper nezakonita vpisa najprej uveljavljati pravna sredstva. Izbrisna tožba se vloži neodvisno od pravnih sredstev in vložitev ali nevložitev le-teh ni ovira ali procesna predpostavka za vložitev izbrisne tožbe. Meni, da izbrisa hipoteke pod dn.št. 991/2006 tožeča stranka ne bi mogla izpodbijati v zemljiškoknjižnem postopku, saj v njem sodišče nima takšnih pristojnosti. Odločalo je na podlagi sklepa o izvršbi, ki je bil izdan zaradi napačnega predloga upnika. Podružnica ni pravna oseba in takšne lastnosti ne more pridobiti z nezakonitim sklepom o vknjižbi. V konkretnem primeru so kršene določbe gospodarske zakonodaje. Sklep Višjega sodišča v Mariboru, na katerega se sklicujeta toženi stranki, ne obravnava enakega pravnega vprašanja, kot je v tem sporu.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Res je, da se sodišče prve stopnje do pravnih naziranj toženih strank ni obrazloženo opredelilo, vendar pa to ne predstavlja očitane kršitve po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ampak bi lahko šlo kvečjemu za kršitev po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ki pa je pritožba ne uveljavlja, pritožbeno sodišče pa nanjo ne pazi po uradni dolžnosti (primerjaj drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodbi prvega sodišče sicer manjkajo tudi razlogi o nekaterih odločilnih dejstvih, vendar pa je to posledica zmotne uporabe materialnega prava, to je 243. člena ZZK-1. Upoštevajoč pravno naziranje prvega sodišča, pa ima sodba razloge v vseh dejstvih, ki so bila odločilna z vidika takšne presoje, razlogi tudi niso nejasni in med seboj v nasprotju, kar vse omogoča pritožbeni preizkus, zato tudi v tem pogledu sodbi kršitve po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni mogoče očitati.

6. Iz (neizpodbijanih) ugotovitev prvega sodišča in listin, ki jih je v dokaznem postopku vpogledalo prvo sodišče izhaja: - da je tožnik 15. 04. 2003 kot porok sodeloval pri sklenitvi kreditne pogodbe št. 5004/1000550-00, s katero je pravna prednica prvo tožene stranke, to je K. G. D. in K. U. kot kreditojemalcema, odobrila kredit v znesku 270.000,00 EUR v tolarski protivrednosti; - da je bilo s to kreditno pogodbo med drugim dogovorjeno, da se terjatev upnice zavaruje tudi z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah parc. št. 454/1 in 456, obe k.o. J., takrat v solasti N. Š. in tožnika, sedaj pa v izključni lasti tožnika, s tem, da je bila ustanovitev zastavne pravice predvidena tudi pri nepremičnini - poslovnem prostoru na naslovu M., last N. Š., kot glavni nepremičnini; - da je tožnik kot porok, solidarni plačnik in zastavitelj sodeloval tudi pri sklenitvi sporazuma o zavarovanju te terjatve, ki je bil sklenjen 24. 04. 2003 v obliki notarskega zapisa, opr. št. SV 318/03, s katerim je bilo med drugim (3. člen) dogovorjeno, da se terjatev upnice ( K.) z vsemi pripadki zavaruje z ustanovitvijo - vknjižbo zastavne pravice in zaznambo neposredne izvršljivosti terjatve in sicer na nepremičninah - poslovnem prostoru v pritličju, na naslovu M. last zastaviteljice N. Š. in na nepremičninah parc. št. 454/1 in 456, obe k.o. J., takrat last tožnika in N. Š., vsakega do ½ ; - da je bila 25. 04. 2003 pod dn. št. 9678/2003 pri parc. št. 454/1 in 456, obe k.o. J., ki sta v lasti tožnika, predlagana, 03. 11. 2005 pa dovoljena vknjižba hipoteke v znesku 270.000,00 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije s pripadki, nadalje zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega sporazuma in zaznamba skupne zastave z nepremičnino, to je poslovnim prostorom na naslovu M., vse v korist pravne prednice prvo tožene stranke na podlagi zgoraj citiranega notarskega zapisa; - da je pravna prednica prvo tožene stranke v oktobru 2005 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katerim je predlagala, da se dolžnikom (med katerimi je tudi tožnik) naloži plačilo glavnice v višini 61.879.992,61 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07. 10. 2005 dalje do plačila ter stroške postopka in sicer na podlagi izpiska iz upnikovih poslovnih knjig na dan 07. 10. 2005 v zvezi s sporazumom o zavarovanju terjatve SV 318/03 ter za poplačilo te terjatve dovoli izvršba tudi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini parc. št. 454/1 in 456, obe k.o. J., ugotovitvijo vrednosti te nepremičnine in s prodajo ter poplačilom upnika; - da je Okrajno sodišče v Ljubljani predlogu za izvršbo ugodilo in 14. 11. 2005 v postopku In 2005/01369 izdalo sklep o izvršbi, ki je 08. 12. 2005 postal izvršljiv in pravnomočen; - da je zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Ljubljani na podlagi obvestila izvršilnega sodišča in zgoraj citiranega sklepa o izvršbi v postopku dn. št. 991/2006 dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke za terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka.

7. Tožnik v zvezi z obema vpisoma vlaga izbrisno tožbo, s katero zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjiženih hipotek in zaznamb in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.

8. V zvezi z vpisom pod Dn. št. 9678/2003 (in sicer tako vknjižbe kot zaznamb) trdi, da je vpis neveljaven, ker je bil dovoljen na podlagi ničnih pravnih poslov. Tako kreditna pogodba kot notarski zapis sporazuma o zavarovanju denarne terjatve sta nična. Nična sta po njegovem mnenju zato, 1. ker ju je sklenila podružnica, ki ni pravna oseba in ki nase tudi ne more prevzemati obveznosti in zase pridobivati pravic, 2. ker je bil vpis dovoljen v korist osebe, ki ne obstaja, to je v korist podružnice, ki ni pravna oseba in ne more biti nosilec pravic. Zadnji razlog je potrditvi tožnika tudi razlog za neveljavnost vpisa pod Dn. št. 961/2006 s tem, da je ta po njegovem mnenju neveljaven tudi zato, ker je bila za zavarovanje iste obveznosti že vknjižena hipoteka pod Dn. št. 9678/2003. 9. Pravno podlago za odločanje v konkretni zadevi predstavlja 243. člen ZZK-1, ki je veljal v času, ko sta bila izvedena sporna vpisa.

10. Prvo sodišče je glede vpisa pod dn. št. 9678/2003 svoj zaključek, da je vpis (tako vknjižbe kot obeh zaznamb) neveljaven, oprlo na ugotovitev, da je zemljiškoknjižno sodišče kot upnika v korist katerega je dovolilo vknjižbo in zaznambe, vpisalo podružnico. Ker podružnica ni pravna oseba, njeno premoženje pripada matični družbi in je zato v zemljiško knjigo ni mogoče vpisati. Podružnica tudi ni mogla biti stranka zemljiškoknjižnega postopa.

11. Pritožnik v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da se izbrisna tožba lahko praviloma vloži le v zvezi z neveljavno vknjižbo, to je vpisom, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (3). Z zaznambo pa se (praviloma) opravi zgolj vpis oziroma izbris pravnih dejstev (primerjaj 63. člen ZZK-1) in zato s takšnim vpisom ne more priti do kršitve knjižne pravice, v konkretnem primeru tožnikove lastninske pravice. Takšni zaznambi sta tudi zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa in zaznamba skupne hipoteke. Z njima se vknjižena pravica ni pridobila, ne prenesla na drugega in je tudi ni omejila, zato ni dvoma, da izbris takšnega vpisa na podlagi 243. člena ZZK-1 z izbrisno tožbo ni mogoč (4). Tožbeni zahtevek tožeče stranke je v tem delu že iz tega razloga neutemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP v točki 3. izreka spremenilo tako, da je ta del zahtevka zavrnilo.

12. Kot izhaja iz 243. člena ZZK-1, pa je tudi izbris vknjižbe mogoče z izbrisno tožbo zahtevati le, če je neveljavna iz materialnopravnega razloga. Zaradi kršitve določb zemljiškoknjižnega postopka ali formalnopravne neveljavnosti vpisa izbrisna tožba tako ni dovoljena. V teh primerih je odpravo kršitev postopka ali izpodbijanje vpisa zaradi formalnopravne neveljavnosti potrebno zahtevati z ugovorom in pritožbo zoper sklep o vpisu, torej v zemljiškoknjižnem postopku. Ugovor in pritožba proti sklepu o vpisu in izbrisna tožba se zato načeloma medsebojno ne izključujejo, saj so za njihovo dovoljenost predpisane različne predpostavke. Povedano drugače in poenostavljeno: tisto, kar stranka lahko na podlagi določil ZZK-1 uspešno uveljavi z ugovorom oziroma pritožbo in na kar je dolžno paziti zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu, se načeloma ne more uveljaviti z izbrisno tožbo in obratno.

13. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvega sodišča, da podružnica pravne osebe ni mogla biti stranka zemljiškoknjižnega postopka in da v njeno korist tudi ne bi smela biti vpisana hipoteka. Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse, na katero se je sklicevala tožeča stranka (5). Vendar pa je zemljiškoknjižno sodišče, ki je vknjižbo kljub temu dovolilo, s tem kršilo določila zemljiškoknjižnega postopka, ki bi jih, kot pravilno opozarja pritožnik, tožeča stranka morala uveljaviti z ugovorom oziroma pritožbo zoper sklep o vpisu. Na to, ali je podružnica pravne osebe lahko stranka (zemljiškoknjižnega) postopka in subjekt vpisa, bi tako moralo paziti že zemljiškoknjižno sodišče. Da je temu tako izhaja nenazadnje tudi iz sklepa VSK I Cp 1289/2005 in I Cp 1622/2008, na katera se je sklicevala tožeča stranka, saj je bila v teh zadevah ta napaka odpravljena v zemljiškoknjižnem postopku. Odločitev prvega sodišča, ki je zahtevku v tem delu ugodilo zgolj iz tega razloga, je zato napačna.

14. Je pa tožnik kot razlog neveljavnosti vknjižbe hipoteke pod dn. št. 9678/2003 poleg tega zatrjeval tudi ničnost listine, ki je bila podlaga izpodbijani vknjižbi, to je notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po kreditni pogodbi z dne 15. 04. 2003, SV 318/03 z dne 24. 04. 2003. 15. Zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, je razpolagalni pravni posel, katerega veljavnost je zaradi načela kavzalnosti odvisna od veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno (141. in 142. člen SPZ). Če je zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno ZK dovolilo, ničen, je zato nično tudi dovolilo samo. Ker ničnosti zavezovalnega pravnega posla v zemljiškoknjižnem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati, je to dopusten razlog za izbrisno tožbo (primerjaj 4. in 5. odst. 149. člena ZZK-1).

16. Vprašanja, ali je zavezovalni pravni posel ničen ali ne, sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni obravnavalo. Glede na to, da gre, upoštevajoč dejansko stanje, ki je bilo povzeto v točki 6 obrazložitve, zgolj za materialnopravno vprašanje, ni ovire, da o tem ne bi odločilo pritožbeno sodišče. 17. Po 31. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), ki je veljal v času sklepanja sporne kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, podružnice sicer niso imele statusa pravne osebe, smele pa so opravljati vse posle, ki jih je sicer lahko opravlja (matična) družba, katere del so bile. To je veljalo tudi za podružnice tuje pravne osebe in tudi podružnico tuje banke (6). Za veljavno sklepanje poslov, ki jih je sicer lahko opravljala matična družba, je bil že po zakonu pooblaščen direktor podružnice. Sporazum o zavarovanju denarne terjatve kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni ničen zgolj zato, ker ga je sklepala podružnica matične banke (7). Da podružnica lahko opravlja vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba in torej lahko sklene tudi veljavno pogodbo, pa ne pomeni, da pri tem lahko postane tudi nosilka pravic in obveznosti, ki sicer pripadajo matični družbi. Po 561. členu ZGD namreč preko podružnice opravlja pridobitno dejavnost matično podjetje in je podružnica zgolj njegova organizacijska enota, ki po 564. členu ZGD nastopa v imenu in za račun tujega podjetja. Sama torej s sklenitvijo pogodbe ne more postati nosilka pravic in obveznosti. S konkretnim sporazumom pa si je pravna prednica prvo tožene stranke izgovorila ravno to. Zase je ustanovila zastavno pravico, v njeno korist pa je bilo izdano tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis v zemljiško knjigo. Takšen dogovor pa nasprotuje zgoraj navedenim prisilnim določbam ZGD in je zato ničen, vknjižba hipoteke, ki je bila izvedena na tej podlagi, pa posledično neveljavna.

18. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo, čeprav iz drugih razlogov, je zato kljub vsemu pravilna. Pritožbo je bilo zato v delu, ki se nanaša na vknjižbo hipoteke po sporazumu SV 318/03, potrebno zavrniti in v tem delu na podlagi 353. člena ZPP potrditi izpodbijano sodbo.

19. Glede vpisa, ki je bil izvršen pod dn. št. 961/2006 je prvo sodišče (v zvezi z vzrokom za neveljavnost), ločilo med vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe. Tako je pri vknjižbi hipoteke ugotovilo, da se je tožeča stranka kot porok zavezala le za eno terjatev, ne pa za dve, kot to izhaja iz zemljiške knjige. Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku bi pri zaznambi sklepa o izvršbi moralo upoštevati, da je upnik hipoteko že pridobil in v smislu 87. člena ZZK-1 odločiti, da zaznamba sklepa o izvršbi učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke. Glede zaznambe sklepa o izvršbi pa je ugotovilo, da v zemljiškoknjižnem postopku podružnica pravne osebe ne more nastopati kot stranka, v njeno korist pa takšna zaznamba tudi ne more biti vpisana.

20. Pritožbeno sodišče v zvezi z zaznambo sklepa o izvršbi ne soglaša s stališčem pritožbe, da z izbrisno tožbo takšne zaznambe ni mogoče izbrisati. Gre namreč za vpis, ki je po svojih učinkih bliže vknjižbi, kot pa zaznambi. Po 2. odst. 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in 2. odst. 87. člena ZZK-1 tako z zaznambo sklepa o izvršbi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Vknjižba tako pridobljene zastavne pravice, ki se sicer izvede po uradni dolžnosti, tako ni pogoj za njeno pridobitev. V kolikor se torej dovoli zaznamba izvršbe, že tak vpis (praviloma) povzroči nastanek zastavne pravice in s tem omejitev lastninske pravice. Tožeči stranki torej zgolj s sklicevanjem, da gre za zaznambo (izvršbe), ni mogoče odrekati pravice do vložitve izbrisne tožbe (8).

21. Je pa pritožba utemeljena v nadaljevanju, ko pravilno opozarja, da razlogi, ki jih za neveljavnost zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke uveljavlja tožnik, ne morejo biti podlaga za izbrisno tožbo.

22. Kot je bilo pojasnjeno že pod točko 13. te obrazložitve, pritožbeno sodišče iz že tam navedenih razlogov soglaša z zaključkom prvega sodišča, da podružnica pravne osebe ne bi smela biti stranka zemljiškoknjižnega postopka in da v njeno korist, saj ne more biti subjekt vpisa, tudi ne bi smela biti vpisana zaznamba in vknjižena hipoteka. Prav tako soglaša tudi z zaključkom, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče v konkretnem primeru, ko je bila v korist upnice že vknjižena hipoteka, odločiti le, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba navedene hipoteke (primerjaj tretji odstavek 87. člena ZZK-1) in to ne glede na sklep o izvršbi in ne glede na morebiten upnikov predlog v zvezi s tem, saj mu je takšno odločitev narekovalo že stanje zemljiške knjige v trenutku odločanja o vpisu. Vendar pa gre pri vsem navedenem za kršitve določil zemljiškoknjižnega postopka, ki bi jih, kot pravilno opozarja pritožnik, tožeča stranka morala uveljaviti, če že ne v izvršilnem postopku, pa nato z ugovorom oziroma pritožbo zoper sklep o vpisu. Postopkovnih napak oziroma formalnopravno neveljavnih vpisov namreč z izbrisno tožbo ni mogoče odpravljati.

23. Tudi v delu, ki se nanaša na vpis pod dn. št. 991/2006, je zato na podlagi obrazloženega pritožbeno sodišče, upoštevajoč pri tem 3. alinejo 358. člena v zvezi s 355. členom ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

24. Sprememba odločitve sodišča prve stopnje je posledično terjala tudi spremembo odločitve o stroških postopka (2. odst. 165. člena ZPP), ki so nastali pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožeča stranka, upoštevajoč spremenjeno odločitev, uspela s približno 1/6 svojega tožbenega zahtevka in je posledično upravičena le do sorazmernega povračila stroškov. Upoštevajoč odmero stroškov, ki jo je opravilo prvo sodišče in v pritožbenem postopku ni bila izpodbijana, je tožeča stranka od skupno priznanih 1.769,00 EUR pravdnih stroškov, tako upravičena do povračila 1/6, to je do 294,83 EUR, toženi stranki pa od skupno priznanih 1.964,50 EUR do povračila 5/6, to je do 1.637,08 EUR. Po medsebojnem pobotanju je pritožbeno sodišče odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženima povrniti 1.342,25 EUR v roku 15 dni od prejema odločbe pritožbenega sodišča. V primeru zamude s plačilom bo dolgovala tudi zakonske zamudne obresti od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

25. Toženi stranki sta v pritožbenem postopku uspeli s približno ¾ svoje pritožbe in sta sorazmerno temu upravičeni tudi do povračila pritožbenih stroškov. Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Zakonom o odvetniški tarifi. Tako jima je po tarifni številki 3210 v zvezi s tarifno št. 1200 priznalo 925,60 EUR nagrade za pritožbeni postopek, pavšal za materialne stroške v višini 20,00 EUR, sodno takso za pritožbo v višini 615,00 EUR ter DDV, skupaj torej 1.872,72 EUR. ¾ tega zneska, to je 1.404,54 EUR, jima je dolžna povrniti tožeča stranka v roku 15 dni od prejema odločbe sodišča druge stopnje. V primeru zamude bo tudi v tem primeru dolgovala zakonske zamudne obresti od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločitvi, ga je pritožbeno sodišče ocenilo kot nepotrebnega (155. člen ZPP). Stroške, ki so v zvezi z njim nastali, je zato tožeča stranka dolžna nositi sama.

(1) Pritožbeno sodišče ima v 3. alineji 358. člena ZPP pooblastilo, da presodi tudi določene stvarne dokaze, ki so bili na prvi stopnji sicer izvedeni in glede katerih so imele stranke možnost izjaviti se v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje, pri dokazni oceni pa so bili spregledani, in sicer na seji senata.

(2) Po prvem odstavku 243. člena ZZK-1 se ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, če je vknjižba določene pravice iz materialno pravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini.

Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele potem, ko je bila opravljena, če se z izbrisno tožbo uveljavlja tudi zahtevek na razvelajvitev pravnega posla iz 1. oziroma 2. odst. 36. člena ZZK-1, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, ali če je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 in če so izpolnjeni naslednji pogoji: če v zvezi s to vknjižbo niso izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona oziroma če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 103. člena tega zakona, če je bila proti pravnomočni oziroma dokončni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka oziroma ustavna pritožba, in če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alineje oziroma vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena (2. odst.).

(3) Primerjaj tudi stališče teorije v delu: Zemljiškoknjižno pravo, zbirka Codex iuris, 2002, izbrana poglavja, 2. zvezek, str. 146 in 147, Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi, dr. Matjaž Tratnik in dr. Renato Vrenčur, Inštitut za nepremičninsko pravo Maribor, str. 48, in dr. Renato Vrenčur, Izbrisna tožba, Pravosodni bilten 2/2002. (4) To pa seveda ne pomeni, da bi v primeru uspeha z izbrisno tožbo, ki se nanaša na vknjiženo hipoteko, ostali zaznambi vpisani. Tako se po 92. členu ZZK-1 (v zemljiškoknjižnem postopku) po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe neposredne izvršljivosti, če sodišče dovoli izbris hipoteke. Tudi zaznamba skupne hipoteke že po logiki stvari ne more ostati vpisana, če ostane hipoteka vpisana le še pri eni od prej skupno zastavljenih nepremičnin.

(5) Gre za sklep VSK I Cp 1289/2005 in VSL I Cp 1622/2008. (6) Podružnica banke niti po določilih ZGD, ki se je po 14. členu Zakona o bančništvu (v nadaljevanju Zban, UL RS 7/99 s spremembami) smiselno uporabljal tudi za banke, niti po Zban ni imela statusa pravne osebe (enako stališče je pritožbeno stališče zavzelo v zadevi I Cpg 1050/2004).

(7) Primerjaj odločitev Vrhovnega sodišča RS II Ips 358/2001. (8) Velja opozoriti, da je glede tega vprašanja VS RS s sklepom II DoR 286/2010, v zvezi z (drugačno) pravno presojo pritožbenega sodišča v zadevi VSL I Cp 599/2010, dopustilo revizijo, o kateri pa še ni odločeno.