Jedro

Sporni indeksi uporabljeni v enačbi za izračun komunalnega prispevka, niso bili javno objavljeni ne v Uradnem listu RS, ne na spletni strani Gospodarske zbornice oziroma njenega združenja. To pomeni, da sodišče ne more preizkusiti pravilnosti indeksiranja stroškov in s tem pravilnosti zneska, za katerega je toženka povečala izračunani komunalni prispevek, zato gre v tem delu za bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Upravni organ bi moral pred izračunom komunalnega prispevka ugotoviti, na katere vrste obstoječe komunalne opreme bo lahko zavezanec priključil svoj objekt oziroma mu bo omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme, nato pa za posamezno vrsto tako ugotovljene opreme preveriti, ali se predmetno zemljišče nahaja v obračunskem območju posamezne vrste komunalne opreme. Glede na to se nato izračunajo ustrezni deli komunalnega prispevka, ki pripadajo posamezni vrsti komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Občine Žalec št. 420-071-0053/2015 z dne 18. 1. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ, Občina Žalec, je z izpodbijano odločbo investitorju A.A., odmerila komunalni prispevek za odstranitev stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja ter rekonstrukcijo hleva z izvedbo gnojišča, na zemljišču parc. št. *65, 457/55, 457/54, 457/41, 636/6 k.o. ..., v višini 4.445,28 EUR (1. točka izreka); določila način poravnave komunalnega prispevka (2. točka izreka); prenehanje veljavnosti odločbe z iztekom koledarskega leta, v katerem je postala pravnomočna, če komunalni prispevek ni plačan in odločila, da stroški postopka niso nastali.

2. Odločitev je oprla na določbe Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žalec (v nadaljevanju Odlok) ter listine vlogi priloženega projekta, št. 005/2015. Za izračun komunalnega prispevka je uporabila formulo KPij=(A(parcel) x Cpij x Dp) + (K(dejavnost) x A(tlorisna) x Ctij x Dt), obrazložila pomen posameznih elementov formule ter navedla osnove za odmero komunalnega prispevka od objekta 1-gospodarskega objekta ter objekta 2-stanovanjskega objekta ter ugotovila, da je komunalni prispevek za odstranitev, rekonstrukcijo z dozidavo določen v 1. točki izreka seštevek izračunanih komunalnih prispevkov za posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju, izračunan po prej navedeni formuli ter indeksiran z indeksom ostala nizka gradnja (1,00).

3. Drugostopenjski organ, Župan Občine Žalec, je pritožbo A.A. zavrnil ter odločitev obrazložil z ugotovitvijo, da so bile v postopku odmere komunalnega prispevka upoštevane vse pravne podlage in pravilni podatki, izračunan znesek pa predstavlja razliko med komunalnim prispevkov izračunanim za novo stanje in komunalnim prispevkom, izračunanim za obstoječe stanje. Pritožniku je pojasnil tudi, da je po poizvedbi pri B. d.o.o. ugotovil, da je bil 23. 12. 2014 izveden odklop z javnega vodovoda za stanovanjski objekt na naslovu ..., parc. št. *65 k.o. ..., prenos soglasja in odjemnega mesta na drugo lokacijo pa ni možen. Pojasnil je tudi, da gospodarski objekt na isti parceli ni bil nikoli samostojno priključen na javni vodovod.

4. Tožnik vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev pravil upravnega postopka, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Izpodbijana odločba ne navaja pravnih predpisov, na katerih temelji odločitev, kar je tudi pomanjkljivost drugostopenjske odločbe. Odlok v sporni zadevi sploh ni bil uporabljen, kar je razvidno iz primerjave formul za izračun komunalnega prispevka v Odloku in formule navedene v odločbi. Odlok v 6. členu predvideva letno indeksiranje stroškov komunalne opreme z indeksom cen, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo, iz citiranega člena pa izhaja, da so v Odloku obračunani stroški na dan 31. 12. 2012. Prav tako v tretjem odstavku 6. člena Odloka piše, da sklep o indeksiranju stroškov sprejme župan, kar iz izpodbijane odločbe ni razvidno. Odločbe ni mogoče preizkusiti, kar po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

5. Na podlagi pravilne uporabe materialnega prava in popolne ter pravilne ugotovitve dejanskega stanja, bi moral upravni organ ugotoviti, da Občina Žalec dolguje tožniku znesek v višini 1.197,44 EUR, zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in v zadevi odloči samo. Podredno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek in odločitev. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in v odgovoru na tožbo povzela izpodbijano odločitev, pri kateri vztraja ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

K I. točki izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec (80. člen ZPNačrt) plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt).

9. Odmero komunalnega prispevka za vsako vrsto komunale opreme posebej predpisuje tretji odstavek 79. člena ZPNačrt, za odmero pa postavlja le pogoj, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Kaj obsega obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZPNačrt, in sicer je to območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe.

10. V obravnavani zadevi izračun spornega komunalnega prispevka temelji na določbah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žalec (v nadaljevanju Odlok), iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa izhaja, da je upravni organ izračun komunalnega prispevka oprl na določbo 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da se znesek za vsako posamezno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju izračuna tako, da se seštejeta delež komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme, ki odpade na parcelo, in delež, ki odpade na neto tlorisno površino objekta, kot je prikazano po enačbi KP(ij) = (A(parcela) x Cp(ij) x Dp) + (K(dejavnost) x A(tlorisna) x Ct(ij) x Dt). Sodišče v nadaljevanju ugotavlja, da Odlok v 15. členu za izračun komunalnega prispevka predvideva uporabo enačbe KP (i) = A(parcela) x Cp(i) x Dp) + (K(dejavnost) x A(tlorisna) x Ct(i) x Dt).

11. Sodišče se strinja s tožnikom, da na prvi pogled navedena enačba ni identična z uporabljeno enačbo iz Pravilnika, vendar ne gre za vsebinsko nasprotje med obema enačbama. Upoštevati je namreč treba podatek, da obe enačbi pri izračunu komunalnega prispevka upoštevata umestitev objektov v posamezno obračunsko območje (j). Tako tudi Odlok v določbi 14. člena določa, da se v postopku odmere komunalnega prispevka preverja, ali se predmetno zemljišče nahaja v obračunskem območju posamezne vrste komunalne opreme, ter se nato glede na te ugotovitve izračunajo ustrezni deli komunalnega prispevka, ki pripadajo posamezni vrsti komunalne opreme na celotnem obračunskem območju. Sodišče pripominja tudi, da določitev obračunskih območij izhaja tudi iz določbe 3. člena Odloka, ki določa, da so po tem Odloku obračunska območja določena za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme (prvi odstavek) tako, da je obračunsko območje vodovodnega omrežja enotno določeno za vso občino, enako kot obračunsko območje objektov in omrežja za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda ter obračunsko območje občinskih cest. Tožnik umestitvi objektov v obračunsko območje ni ugovarjal ne v pritožbi, ne v tožbi, zato sodišče ob podatku, da so obračunski stroški posameznih vrst komunalne opreme na obračunskem območju določeni enotno za vso občino, zavrača ugovor nepravilne uporabe enačbe za izračun komunalnega prispevka.

12. Tožnik v tožbi ugovarja tudi uporabi določbe 6. člena Odloka z naslovom "Indeksiranje stroškov komunalne opreme" in meni, da je sklicevanje na podatke, ki jih letno objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (pod "gradbena dela - ostala nizka gradnja"), za leto 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, in v tej zvezi index 1,00 nepravilno, tudi zato, ker v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Odloka sklep o indeksiranju stroškov sprejme župan, izpodbijani odločbi pa takega sklepa ne vsebujeta.

13. Navedeni tožbeni ugovor je po presoji sodišča utemeljen, ker sporni indeksi uporabljeni v enačbi za izračun komunalnega prispevka, niso bili javno objavljeni ne v Uradnem listu RS, ne na spletni strani Gospodarske zbornice oziroma njenega združenja. To pomeni, da sodišče ne more preizkusiti pravilnosti indeksiranja stroškov in s tem pravilnosti zneska, za katerega je toženka povečala izračunani komunalni prispevek, zato gre v tem delu za bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

14. V nadaljevanju sodišče pojasnjuje, da se po določbi prvega odstavka 82. člena ZPNačrt pri odmeri komunalnega prispevka upoštevajo površina in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, neto tlorisna površina in njegova namembnost. V postopku odmere se mora tako najprej ugotoviti na katere vrste obstoječe komunalne opreme bo lahko zavezanec priključil svoj objekt oziroma mu bo omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Sodišče ugotavlja, da iz listin upravnega spisa (kopija treh strani vodilne mape A.A., C.C. s.p.) izhaja podatek, da so vsi obstoječi priključki, na parceli investitorja in se ne spreminjajo, instalacije prizidka pa se priključijo na instalacijo osnovnega objekta. Iz navedene kopije izhaja tudi podatek, da predvideni objekti nimajo lastnega priključka na javno cesto, ampak so funkcionalno povezani z obstoječim gospodarskim dvoriščem, ki ima obstoječ priključek na javno cesto in se ne spreminja.

15. Navedeno pomeni, da bi moral upravni organ pred izračunom komunalnega prispevka ugotoviti, na katere vrste obstoječe komunalne opreme bo lahko zavezanec priključil svoj objekt oziroma mu bo omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme, nato pa se za posamezno vrsto tako ugotovljene opreme preveri, ali se predmetno zemljišče nahaja v obračunskem območju posamezne vrste komunalne opreme. Glede na to se nato izračunajo ustrezni deli komunalnega prispevka, ki pripadajo posamezni vrsti komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju. Ker ta podatek iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe tožene stranke ne izhaja, je sodišče presodilo, da izpodbijane odločbe ni mogoče preiskusiti tudi iz tega razloga.

16. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na seji, ker je že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

17. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15 EUR.V navedenem znesku ni upoštevana plačana sodna taksa za tožbo v višini 148,00 EUR, ki bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).