Jedro

Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V obravnavani zadevi pa odločitev o glavni stvari ni odvisna od rešitve tovrstnega vprašanja, pač pa od ugotovitve obstoja ali neobstoja določenega dejstva. Bistvena za obravnavano zadevo je namreč rešitev dejanskega vprašanja, to je vprašanja izpolnitve oziroma neizpolnitve odložnega pogoja, ali je prva toženka prejela namenska sredstva, ki naj bi ji jih plačal drugi toženec, ali ne.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke nasproti prvi toženki v višini 354.698,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 2007 dalje do plačila. Posledično je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov obeh toženk.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožeča stranka z revizijo uveljavlja „bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava“ (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Razlogi za zavrnitev revizije

4. Revident sodišču prve stopnje očita, da je s tem, ko „se ni opredelilo do predhodnega vprašanja (pravdnih postopkov pod opr. št. VIII Pg 223/2005, VII Pg 252/2002 in I Pg 128/2002 ), niti da bi ga reševalo samo, niti da bi postopek prekinilo, in v obrazložitvi ni navedlo ničesar“ zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Navedeno ne drži. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe (konec prvega odstavka na strani 4) zapisalo, da „med strankami ni sporno, da vse do zaključka glavne obravnave takega nadomestila zavod prvotoženi stranki ni izplačal , saj so sodni postopki prvotožene zoper drugotoženo stranko bodisi pravnomočno končani z zavrnilno sodbo(1), bodisi še nezaključeni, kar velja za zadevo I Pg 128/2002, ki se vodi pred naslovnim sodiščem.“ Revizijski očitek bi eventualno lahko bil utemeljen le v zvezi s trditvami, ki so se nanašale na pravdo, ki jo vodi oziroma jo je vodilo Okrožno sodišče v Ljubljani pod opr. št. I Pg 128/2002, vendar, kot bo razvidno iz nadaljevanja te obrazložitve, vprašanje odškodninske obveznosti drugega toženca do prve toženke v obravnavani zadevi ne predstavlja predhodnega vprašanja.

6. ZPP v 13. členu določa, da v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, odredi prekinitev postopka (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) do pravnomočne odločitve na matičnem področju.

7. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V obravnavani zadevi pa odločitev o glavni stvari ni odvisna od rešitve tovrstnega vprašanja, pač pa od ugotovitve obstoja ali neobstoja določenega dejstva. Bistvena za obravnavano zadevo je namreč rešitev dejanskega vprašanja, to je vprašanja izpolnitve oziroma neizpolnitve odložnega pogoja, ali je prva toženka prejela namenska sredstva, ki naj bi ji jih plačal drugi toženec, ali ne.

8. Odškodninske pravde, na katere se skozi ves postopek sklicuje tožeča stranka, bi same po sebi lahko predstavljaje predmet predhodnega vprašanja, saj se je v njih odločalo o odškodninski obveznosti drugega toženca do prve toženke, torej o obstoju pravice oziroma pravnega razmerja. Ker pa v obravnavani zadevi odločitev ni odvisna od obstoja ali neobstoja odškodninske obveznosti drugega toženca, pač pa od vprašanja izpolnitve odložnega pogoja, vprašanje odškodninske obveznosti drugega toženca za obravnavano zadevo ne pomeni predhodnega vprašanja. Četudi bi bila v odškodninskih pravdah prvi toženki prisojena odškodnina, pa ji ni bila, ker so se vse tri pravde končale s pravnomočno zavrnilno sodbo, to ne bi pomenilo izpolnitve odložnega pogoja. Le-ta bi se izpolnil šele, če bi oziroma ko bi drugi toženec plačal prvi toženki namenska sredstva in ne že s samo ugodilno pravnomočno sodbo.

9. Tožeča stranka sodišču druge stopnje s trditvami, da je z ugotovitvijo, da prvostopenjsko sodišče ni imelo nobenega razumnega razloga, da o zadevi ne razsodi, saj tožeča stranka ni predlagala prekinitve postopka, bistveno kršilo določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, očita relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Ker tožeča stranka v reviziji ni konkretizirala, kako naj bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, se revizijskemu sodišču v presojo zatrjevane procesne kršitve ni bilo treba spustiti.

10. Po obrazloženem je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti, saj v reviziji uveljavljani razlogi niso podani (378. člen ZPP).

Glede stroškov postopka

11. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbah prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Glede na to, da se je tožeča stranka sklicevala le na tri odprte pravde, poleg I Pg 128/2002 še na VIII Pg 223/2005 in VII Pg 252/2002, to pomeni, da sta bili zadnji dve navedeni pravdi pravnomočno končani z zavrnilno sodbo.