Jedro

Sodišče pri nepravi obnovi kazenskega postopka izreče novo enotno kazen, pri čemer pa upošteva samo obteževalne in olajševalne okoliščine, ki so bile že upoštevane pri odmeri kazni v rednih postopkih.

Razumni in pravilni so tudi razlogi sodišča prve stopnje, da v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP ni možna sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi članici EU. Skladno s 139. členom ZSKZDČEU-1 domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v predmetnem postopku neprave obnove upoštevati tudi s tujo sodbo obsojencu izrečeno kazen treh let in šestih mesecev zapora.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Obsojenca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo na podlagi drugega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v postopku neprave obnove sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 1456/2020 z dne 29. 6. 2023, pravnomočna dne 21. 11. 2023, s katero je bila obsojencu izrečena kazen 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora; sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 130/2018 z dne 12. 2. 2024, pravnomočna dne 18. 6. 2024, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 1 (eno) leto zapora, ki se šteje kot določena; sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 21991/2018 z dne 31. 5. 2024, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 21991/2017 z dne 17. 9. 2024, pravnomočna dne 30. 9. 2024, s katero je bila obsojencu izrečena kazen 10 (deset) mesecev zapora, v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obsojenemu A. A. na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen 3 (tri) leta in 3 (tri) mesece zapora. V izrečeno enotno zaporno kazen je obsojencu na podlagi prvega odstavka 55. člena KZ-1 in prvega odstavka 56. člena KZ-1 vštelo delno prestano kazen zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 1456/2020 z dne 29. 6. 2023, pravnomočna dne 21. 11. 2023, ki jo obsojenec prestaja od 15. 12. 2024 dalje. V ostalem navedenih pravnomočnih sodb ni spremenilo (točke I, II in III). Glede sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pom-i 35252/2022 z dne 30. 8. 2022, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 35252/2022 z dne 24. 11. 2022, pravnomočnega dne 29. 11. 2022, s katerim je sodišče odločilo, da se prizna in izvrši sodba Deželnega sodišča v Celovcu (Landesgericht Klagenfurt) št. 12 Hv 83/21a z dne 8. 9. 2021 v zvezi s sodbo Višjega deželnega sodišča Gradec (Oberlandesgericht Graz) št. 9 Bs 395/21p z dne 9. 12. 2021, pravnomočna 9. 12. 2021, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega in mu je bila na podlagi četrtega odstavka 28.a člena avstrijskega kazenskega zakonika (StGB) izrečena kazen 3 (treh) let in 6 (šestih) mesecev zapora, je predlog obsojenca zavrnilo (točka IV). Glede sodbe Okrajnega sodišča v Kamniku II K 58393/2018 z dne 4. 1. 2023, pravnomočne 10. 2. 2023, s katero je bila obsojencu izrečena denarna kazen v višini 38 dnevnih zneskov po 20,00 EUR, kar skupaj znese 760,00 EUR, spremenjena v kazen 19 dni zapora, je predlog tožilstva zavrnilo (točka V).

2.Zoper sodbo se je pritožila obsojenčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov po četrtem odstavku 370. člena ZKP zaradi odločbe o kazenskih sankcijah. Predlagala je, naj višje sodišče pritožbi ugodi ugodi in obsojencu zniža enotno kazen na dve leti zapora ter v kolikor sodišče upošteva pri enotni kazni tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pom-i 35252/2022 z dne 30. 8. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 35252/2022 z dne 24. 11. 2022, pravnomočnega 29. 11. 2022, s katerim je Okrožno sodišče v Ljubljani odločilo, da se prizna in izvrši sodba Deželnega sodišča v Celovcu (Landesgericht Klagenfurt) št. 12 Hv 83/21a z dne 8. 9. 2021 v zvezi s sodbo Višjega deželnega sodišča Gradec (Oberlandesgericht Graz) št. 9 Bs 395/21p z dne 9. 12. 2021, pravnomočna 9. 12. 2021, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega in mu je bila na podlagi četrtega odstavka 28.a člena avstrijskega kazenskega zakonika (StGB) izrečena kazen 3 (treh) let in 6 (šestih) mesecev zapora, naj sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje oziroma, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se "v skladu z načelom v dvomu v prid (korist) obtoženemu "in dubio pro reo" zniža enotno kazen na tri leta in šest mesecev zapora v skladu s 3. točko drugega odstavka 53. člena ZKP".

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zagovornica se zavzema za znižanje obsojencu izrečene enotne kazni na dve leti zapora, pri tem pa izpostavlja, da je obsojen vzoren zapornik, obžalovanje storjenih kaznivih dejanj in zdravstveno stanje obsojenčeve matere, ki naj bi bila hudo bolna in obsojenec ne ve, če bo sploh še kdaj videl svojo mamo.

5.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ustrezno upoštevalo, da obsojeni (razen enkrat) ne krši hišnega reda v zavodu za prestajanje kazni zapora, pri čemer se spoštovanje hišnega reda v zavodu pričakuje od vsakega zapornika. Sodišče prve stopnje je upoštevalo obžalovanje, ki ga je obsojeni izrazil v zaključni besedi, ne pa tudi osebnih okoliščin v zvezi z zdravstvenim stanjem obsojenčeve matere, ker je pravilno poudarilo, da sodišče pri nepravi obnovi kazenskega postopka izreče novo enotno kazen, pri čemer pa upošteva samo obteževalne in olajševalne okoliščine, ki so bile že upoštevane pri odmeri kazni v rednih postopkih. Zato v pritožbi izpostavljene okoliščine po presoji pritožbenega sodišča ne morejo privesti do znižanja izrečene enotne kazni. Poleg tega zagovornica ne upošteva obteževalne okoliščine obsojenčeve predkaznovanosti, saj je bil od oktobra 2017 dalje že devetkrat obsojen za kazniva dejanja. So se pa pri izreku enotne kazni ustrezno odrazile tudi v točki 13 izpostavljene olajševalne okoliščine in sicer časovna oddaljenost kaznivega dejanja, obsojenčeva starost ob storitvi in vedenje v Zavodu za prestajanje kazni zapora, višina enotne kazni pa je ustrezna tudi glede na težo storjenih kaznivih in stopnjo obsojenčeve krivde. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da nižja enotna kazen od izrečene z izpodbijano sodbo pri obsojencu ne bi dosegla svojega namena.

6.Razumni in pravilni so tudi razlogi sodišča prve stopnje navedeni v točki 7 izpodbijane sodbe, da v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP ni možna sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi članici EU. Skladno s 139. členom ZSKZDČEU-1 domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v predmetnem postopku neprave obnove upoštevati tudi s tujo sodbo obsojencu izrečeno kazen treh let in šestih mesecev zapora.

7.Pritožbeni razlogi niso podani, pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti po prvem odstavku 383. členu ZKP pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev procesnega in materialnega zakona, zato je pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8.Čeprav zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da obsojenca oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP). Ocenilo je, da bi bilo s plačilom teh stroškov lahko ogroženo preživljanje obsojenca, ki se nahaja na prestajanju daljše prostostne kazni in je brez premoženja in dohodkov.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/2 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 53, 53/2, 53/2-3 Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2013) - ZSKZDČEU-1 - člen 139

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.