Jedro

Z izpodbijanim sklepom je utemeljeno zavrnjen ugovor tožnika, da sodišče učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi smelo zadržati le do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe, temveč do odločitve sodišča prve stopnje v sporu oziroma najdlje za šest mesecev. Šele s 16. 11. 2024 se začne uporabljati določba drugega odstavka 38. člena ZDR-1D, ki tretji odstavek 113. člena ZDR-1 spreminja tako, da delodajalčevo zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi podaljšuje do odločitve sodišča v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. Prav tako ni pravne podlage za pritožbeno zavzemanje, da bi zadržanje učinkovanja prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi moralo veljati še 30 dni po pravnomočno zaključenem postopku v predmetni zadevi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 11. 2023 delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe: učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zadržalo do pravnomočnosti III. točke izreka sklepa (I/1. točka izreka); tožencu je naložilo, da tožnika do pravnomočnosti III. točke izreka sklepa ohrani prijavljenega v obvezna zavarovanja in mu plača mesečno nadomestilo plače v višini polovice povprečne plače zadnjih treh mesecev pred odpovedjo (I/2. točka izreka); če toženec ne bo ravnal v skladu s tem, se mu izreče denarna kazen 10.000,00 EUR (I/3. točka izreka); ta začasna odredba velja do pravnomočnosti III. točke izreka sklepa (I/4. točka izreka). Zavrnilo je predlog za izdajo začasne odredbe za poziv nazaj na delo, omogočanje opravljanja dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 11. 2010 in plačilo višjega nadomestila plače v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, za čas do pravnomočnosti III. točke izreka sklepa (II. točka izreka). Zavrnilo je predlog za izdajo začasne odredbe z veljavnostjo od pravnomočnosti III. točke izreka tega sklepa dalje (III. točka). Odločitev o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo je pridržalo za končno odločitev (IV. točka izreka).

2. Zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa z dne 22. 11. 2023 je tožnik vložil pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče s pravnomočnim sklepom Pdp 142/2024 z dne 27. 3. 2024 zavrnilo in v navedenem obsegu sklep potrdilo.

3. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep z dne 13. 3. 2024, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožnika zoper I. točko izreka sklepa z dne 22. 11. 2023, odločitev o stroških postopka pa pridržalo za končno odločbo.

4. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora vlaga tožnik pritožbo v zvezi s točkami I/1, I/2 in I/4 izreka sklepa z dne 22. 11. 2023, in sicer le zoper del izreka, ki se v citiranih točkah glasi: "do pravnomočnosti III. točke tega sklepa." Predlaga, da se ta del izreka razveljavi, v I/4 točki izreka pa odloči, da izdana začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočno zaključenem postopku v predmetni zadevi. V zvezi z izrekom sklepa z dne 22. 11. 2023 uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišče z izpodbijanim sklepom ni odpravilo. To kršitev utemeljuje z več navedbami: izrek je nerazumljiv in neizvršljiv; iz I. točke izreka, ki je neločljivo povezana s III. točko, ni mogoče razbrati, kakšna je vsebina in veljavnost izdane začasne odredbe; kaj je imelo sodišče v mislih, je mogoče razbrati šele iz obrazložitve, ki pa izreka ne more nadomestiti; v medsebojnem nasprotju sta si I. in II. točka izreka, ter I. in III. točka izreka; sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe ni v celoti odločilo. Pritožnik uveljavlja tudi kršitev materialnega prava, saj bi ob pravilni uporabi tretjega odstavka 113. člena ZDR-1 sodišče moralo ugoditi njegovemu predlogu tako, da bi zadržalo učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas postopka na prvi stopnji. Priglaša stroške pritožbe.

5. Toženec v odgovoru na pritožbo nasprotuje njenim navedbam, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne, in priglaša stroške odgovora.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Pravilno je ugotovilo odločilna dejstva in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

8. Tožniku, ki je predstavnik delavcev, je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker je sindikat k podaji te odpovedi dal negativno mnenje, je toženec na podlagi prvega odstavka 113. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) zadržal učinkovanje prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi za čas 30 dni od vročitve odpovedi oziroma do poteka roka za sodno varstvo.

9. Tretji odstavek 113. člena ZDR-1 določa, da se v primeru, če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. To določbo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tako, da je v I/1. točki izreka sklepa z dne 22. 11. 2023 zadržanje učinkovanja prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi zadržalo do pravnomočnosti III. točke izreka sklepa, t. j. do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je v III. točki izreka zavrnilo.

10. V ugovoru zoper I. točko izreka sklepa z dne 22. 11. 2023 je tožnik očital zmotno uporabo tretjega odstavka 113. člena ZDR-1 in uveljavljal, da sodišče učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi smelo zadržati le do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe, temveč do odločitve sodišča prve stopnje v sporu oziroma najdlje za šest mesecev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom njegov ugovor utemeljeno zavrnjen. Kot je prvostopenjsko sodišče pravilno obrazložilo, se šele 16. 11. 2024 začne uporabljati določba drugega odstavka 38. člena ZDR-1D (Ur. l. RS, št. 114/2023), ki tretji odstavek 113. člena ZDR-1 spreminja tako, da delodajalčevo zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi podaljšuje do odločitve sodišča v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. Prav tako ni pravne podlage za pritožbeno zavzemanje, da bi zadržanje učinkovanja prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi moralo veljati še 30 dni po pravnomočno zaključenem postopku v predmetni zadevi.

11. Pritožba neutemeljeno navaja, da 113. člen ZDR-1 ne predpisuje vsebine ali omejitve trajanja izdane začasne odredbe, zaradi česar lahko zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi traja ves čas postopka na prvi stopnji. V veljavnem besedilu 113. člena ZDR-1, ki predstavlja pravno podlago za odločitev v I. točki izreka sklepa z dne 22. 11. 2023, je namreč jasno predvideno tako pravno varstvo, ki ga zakon nudi delavcu (zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi), kot tudi trajanje tega varstva (do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe).

12. Pretežni del pritožbe predstavljajo navedbe, da sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odpravilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bile podane glede izreka sklepa z dne 22. 11. 2023. Ti pritožbeni očitki (ki jih tožnik v ugovoru niti ni uveljavljal) niso utemeljeni. Izrek je jasen in izvršljiv. Iz njega je razvidno, v katerem delu je sodišče prve stopnje tožnikovemu predlogu ugodilo in v katerem delu ga je zavrnilo. Pritožba le pavšalno uveljavlja, da o predlogu ni bilo odločeno v celoti.

13. Med I. in III. točko izreka sklepa z dne 22. 11. 2023 ni v pritožbi zatrjevanega nasprotja. Iz izreka jasno izhaja, da zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki se je v I. točki izreka presojalo po določbah ZDR-1) velja le do nastopa pravnomočnosti sklepa z dne 22. 11. 2023, ko stopi v veljavo odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (ki se je v III. točki izreka sklepa presojala po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju in velja za čas po prenehanju zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določbah ZDR-1).

14. Drži, da je v I. točki izreka sklepa sodišče tožencu naložilo, da do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe ohrani tožnika prijavljenega v obvezna zavarovanja in mu plačuje nadomestilo plače v višini polovice povprečne plače. Ta obveznost toženca, ki je izpeljana iz določbe tretjega odstavka 113. člena ZDR-1, pa ni v nasprotju z II. točko izreka. V slednji je sodišče prve stopnje resda zavrnilo predlog, da se tožniku za čas do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe prepove opravljanje dela in plačilo tudi preostale polovice nadomestila plače, vendar pa je bila taka odločitev posledica upoštevanja okoliščine, da je toženec uveljavil upravičenje iz četrtega odstavka 113. člena ZDR-1, tožniku do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe prepovedal opravljati delo in mu priznal nadomestilo plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

15. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovor tožnika zoper I. točko izreka sklepa z dne 22. 11. 2023 pravilno zavrnilo.

16. Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

17. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam stroške pritožbe (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Toženec krije sam stroške odgovora na pritožbo, saj v sporih o prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije sam svoje stroške ne glede na uspeh v postopku (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji).