Jedro

V opisu prekrška je naveden zgolj izraz kršitelj, pri čemer ni mogoče razbrati, na katerega izmed (dveh) storilcev, katerima je bila s konkretnim plačilnim nalogom izrečena globa, se izraz kršitelj nanaša. V plačilnem nalogu je sicer naveden formalni status storilca B., natančneje, da je storilec B. direktor družbe P., d. o. o., navedeno pa bi moralo biti tudi, da je direktor prekršek storil v okviru svojih dejanskih možnosti ravnanja v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe oziroma v okviru svojih pooblastil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se postopek o prekršku zoper Z. B. ustavi.

II. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Inšpektorat Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju prekrškovni organ) je dne 20. 2. 2015 zoper pravno osebo P., d. o. o. in odgovorno osebo pravne osebe Z. B. izdal plačilni nalog št. 91400438 zaradi prekrška po tretjem odstavku v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 27. člena Odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin (v nadaljevanju Odlok). Na podlagi navedenih zakonskih določil je pravni osebi izrekel globo v višini 2.000,00 EUR, odgovorni osebi pa globo v višini 800,00 EUR. Okrajno sodišče v Ljubljani je zahtevo za sodno varstvo zagovornika pravne osebe P., d. o. o. - v stečaju zavrnilo kot neutemeljeno in plačilni nalog v delu, ki se nanaša na izrek sankcije pravni osebi spremenilo tako, da pravni osebi ni izreklo globe; zahtevo za sodno varstvo zagovornika odgovorne osebe je zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec zaradi kršitev materialnih določb Zakona o prekrških po 1. točki 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Po navedbah vrhovnega državnega tožilca v opisu dejanskega stanja prekrška v plačilnem nalogu ni konkretizirano, da je storilec B. obravnavani prekršek storil kot odgovorna oseba pravne osebe, torej da je storilec ravnal v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe oziroma da je bil pri pravni osebi pooblaščen izvajati dolžno nadzorstvo (prvi in drugi odstavek 15. člena ZP-1). Vrhovni državni tožilec nadalje navaja, da v opisu dejanskega stanja prekrška ni konkretizirano dejanje (storitev ali opustitev) odgovorne osebe (prvi odstavek 15a. člena ZP-1), zato dejanje, opisano v plačilnem nalogu, nima znakov prekrška, ki bi ga bilo mogoče očitati odgovorni osebi. Po trditvah vrhovnega državnega tožilca bi moralo sodišče prve stopnje ob presoji utemeljenosti zahteve za sodno varstvo storilčevega zagovornika skladno z drugo alinejo prvega odstavka 62a. člena ZP-1 navedene kršitve ugotoviti po uradni dolžnosti ter postopek o prekršku ustaviti. Vrhovni državni tožilec prav tako uveljavlja kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 in navaja, da se sodba sodišča prve stopnje ne opredeljuje do (konkretizacije) opisa dejanskega stanja prekrška, zato ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Vrhovnemu sodišču predlaga, da postopek o prekršku zoper storilca ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) poslalo storilcu in njegovemu zagovorniku, ki nanjo nista odgovorila.

B.

4. Vrhovni državni tožilec uveljavlja kršitvi materialnih določb ZP-1, natančneje prvega in drugega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 15a. člena ZP-1, glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega je zoper odgovorno osebo začet postopek, prekršek (kršitev 1. točke 156. člena ZP-1). Navaja, da v opisu dejanskega stanja prekrška v plačilnem nalogu ni konkretizirano, da je storilec kot odgovorna oseba ravnal v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe oziroma da je bil pri pravni osebi pooblaščen izvajati dolžno nadzorstvo (prvi in drugi odstavek 15. člena ZP-1). Po navedbah vrhovnega državnega tožilca v opisu dejanskega stanja prekrška prav tako ni konkretizirano dejanje (storitev ali opustitev) storilca kot odgovorne osebe (prvi odstavek 15a. člena ZP-1).

5. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ na podlagi prvega odstavka 57. člena ZP-1 pravni in odgovorni osebi izdal plačilni nalog zaradi prekrška po tretjem odstavku v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 27. člena Odloka. Iz opisa dejanskega stanja prekrška izhaja, da je pooblaščena uradna oseba dne 20. 2. 2015 ob 10.09 osebno zaznala, da je kršitelj na javno površino, del parcele št. 1692/1, k. o. T., v lasti Mestne občine Ljubljana, postavil gostinski vrt, leseni podest z leseno klopjo in cvetličnimi koriti na način, da za uporabo predmetne javne površine, ki se nahaja pred vhodom v gostinski obrat T. na naslovu E., Ljubljana, s pristojnim oddelkom Mestne občine Ljubljana, to je Oddelkom za gospodarske dejavnosti in promet, ni sklenil pogodbe za namen postavitve gostinskega vrta in lesenega podesta, s čemer je kršil 4. alinejo prvega odstavka 27. člena Odloka in storil prekršek po tretjem odstavku 27. člena Odloka.

6. Po prvem odstavku 15. člena ZP-1 je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti. Po drugem odstavku navedenega člena je odgovorna oseba tudi tista oseba, ki je pri subjektu iz prvega odstavka tega člena pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek. Odgovornost odgovorne osebe za prekršek ureja 15a. člen ZP-1; skladno s prvim odstavkom navedenega člena je odgovorna oseba odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri izvrševanju pooblastil državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.

Iz določb prvega, petega in tretjega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem je v plačilnem nalogu med drugim treba navesti kraj, datum in pravno opredelitev prekrška, ni določno razvidno, kaj mora vsebovati opis prekrška, ki ga prekrškovni organ sestavi na podlagi citiranih določb. Po presoji Vrhovnega sodišča mora tak opis prekrška vsebovati vse zakonske znake očitanega prekrška, v njem morajo biti navedeni tudi dokazi, lahko tudi druga pravno relevantna dejstva in okoliščine, ni pa mogoče takega opisa enačiti z opisom prekrška, ki ga mora po tretjem odstavku 56. člena ZP-1 vsebovati izrek odločbe o prekršku.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v opisu dejanskega stanja prekrška v plačilnem nalogu ni konkretiziran kršitelj oziroma storilec prekrška in zakonski znak odgovorne osebe.

Kot je razvidno iz zgoraj povzetega opisa dejanskega stanja prekrška, je v opisu prekrška naveden zgolj izraz kršitelj, pri čemer ni mogoče razbrati, na katerega izmed (dveh) storilcev, katerima je bila s konkretnim plačilnim nalogom izrečena globa, se izraz kršitelj nanaša. V plačilnem nalogu je navedeno, da je storilec B. direktor družbe P., d. o. o.. Skladno s teorijo in sodno prakso so za ravnanje v imenu, na račun ali v korist pravne osebe pooblaščeni zastopniki in pooblaščenci(1). Po prvem odstavku 515. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ima družba z omejeno odgovornostjo enega ali več direktorjev, ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. Iz navedenega izhaja, da je direktor družbe z omejeno odgovornostjo njen zastopnik. Kljub navedenemu pa v prekrškovnem pravu ni predvidena objektivna odgovornost; zgolj formalno delovanje v imenu, na račun, v korist oziroma s sredstvi pravne osebe (prvi odstavek 15. člena ZP-1) ne more biti temelj za dodelitev statusa odgovorne osebe posamezniku, ampak bo za prekršek kot odgovorna oseba odgovarjal le, če bo ta izvršen v okviru njegovih dejanskih možnosti ravnanja v imenu, na račun, v korist oziroma s sredstvi pravne osebe(2). Kot navedeno zgoraj, je v plačilnem nalogu sicer naveden formalni status storilca B., natančneje, da je storilec B. direktor družbe P., d. o. o., navedeno pa bi moralo biti tudi, da je direktor v obravnavanem primeru prekršek storil v okviru svojih dejanskih možnosti ravnanja v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe oziroma v okviru svojih pooblastil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe. Ob upoštevanju navedenih stališč je potrebno zaključiti, da zgolj navedba formalnega statusa odgovorne osebe v družbi z omejeno odgovornostjo v zadostni meri ne konkretizira zakonskega znaka odgovorne osebe.

C.

8. Glede na ugotovljeni kršitvi je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno odločbo spremenilo tako, da je postopek zoper storilca Z. B. zaradi prekrška po tretjem odstavku v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 27. člena Odloka na podlagi 1. točke prvega odstavka 156. člena ZP-1 ustavilo.

9. Ker je bil postopek ustavljen, stroški postopka zoper storilca Z. B. bremenijo proračun (148. člen v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 144. člena ZP-1).

(1) Hinko Jenull, dr. Liljana Selinšek: Zakon o prekrških (ZP-1) z novelama ZP-1F in ZP-1G, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana, 2011, str. 56. (2) Navedeno delo, str. 58.