Jedro

Pritožbeno sodišče izpostavlja, da zakonodaja v določenih primerih dopušča omejitve pravice do izjave, če se s tem varuje kakšna druga pomembna vrednota. Tako lahko sodišče v družinskem postopku na podlagi četrtega odstavka 96. člena ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom; sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se: - v točki III izreka besedna zveza „na roke njune matere“ nadomesti z besedno zvezo „na transakcijski račun njune matere“, – v tretji alineji točke IV izreka črta beseda „ne“.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem (v točkah II do V in v točkah VII in VIII izreka), a nespremenjenem delu potrdi.

III. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 4. 7. 2015 sklenila udeleženca (točka I izreka), mld. otroka udeležencev zaupalo v vzgojo in varstvo predlagateljici (točka II izreka), nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan plačevati preživnino za vsakega od mld. otrok v znesku 230,00 EUR mesečno (točka III izreka), določilo stike med mld. otrokoma in nasprotnim udeležencem (točka IV izreka), odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan vsak petek najpozneje do 18.00 ure predlagateljici sporočiti, katere dneve v naslednjih sedmih dneh bodo potekali stiki med njim in mld. otrokoma (točka V izreka), zavrnilo predlog predlagateljice v delu, ki se nanaša na plačevanje preživnine nad zneskom 230,00 EUR mesečno (točka VI izreka), nasprotni predlog predlagatelja (pravilno: nasprotnega udeleženca) zavrnilo (točka VII izreka) in odločilo, da vsak udeleženec postopka krije svoje stroške (točka VIII izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga nasprotni udeleženec pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklep izpodbija v točkah II do V in v točkah VII in VIII (t.j. glede odločitve o varstvu in vzgoji, stikih in preživnini). V prvi vrsti se zavzema, da se mld. otroka zaupata v varstvo in vzgojo njemu. Navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno povzelo v zadevi izvedene dokaze, vendar graja dokazno oceno sodišča, zlasti iz razloga, ker je odločitev glede vzgoje in varstva mld. otrok v nasprotju z zaključki izvedenca klinične psihologije. Res je, da obstoječi režim stikov ni v korist otrok, saj sta podvržena prepogostim prevozom na relaciji B. - Š. Vendar bi bilo treba slediti zaključkom izvedenca, naj se otroka zaupata v varstvo in vzgojo očetu, saj bi bila na ta način odpravljena prepogosta dolgotrajna vožnja otrok na relaciji B. - Š. in bi ostala vpeta v svojo dosedanjo socialno mrežo (zlasti šolo). Sodišče je 4. 11. 2022 opravilo ponovni razgovor z obema otrokoma, vendar zapisnika o razgovoru ni vročilo udeležencema, zato pritožnik ne ve, kaj sta otroka sodnici izpovedala, posledično pa nima možnosti odločitve sodišča ustrezno preveriti. Razgovor sodišča z otrokoma (dne 4. 11. 2022) ne more nadomestiti ali dopolniti mnenja izvedenca. Ne le predlagateljici, tudi nasprotnemu udeležencu lahko pri varstvu in vzgoji pomagajo njegovi starši. V času enega leta, ko so se stiki izvajali po začasnih odredbah, je bilo za oba otroka zgledno poskrbljeno. Sodišče prve stopnje je izpostavilo dve situaciji, vendar je šlo za izjemna primera, ko je nasprotni udeleženec zjutraj nekoliko hitreje odšel kot je bilo načrtovano, zvečer pa nekoliko kasneje prišel po oba otroka, vendar je obakrat bilo za otroka ustrezno poskrbljeno, saj je bil zvečer ob 23.00 uri naslednji dan čas počitnic. Nasprotni udeleženec si tudi lahko organizira varstvo in vzgojo na način, da otroka nikoli ne bosta sama. Nadalje izpostavlja dogodke po izdaji izpodbijanega sklepa. Zatrjuje, da bi sodišče moralo dopolniti izvedensko mnenje na ta način, da bi izvedenec opravil razgovor z obema otrokoma in na podlagi opravljenega razgovora z otrokoma izdelal dopolnilno izvedensko mnenje, tega pa ni storil. Nepravilno je sklicevanje sodišča, da bi ponovna izvedba dokaza z izvedencem klinične psihologije nerazumno zavlekla odločanje v predmetni zadevi. Izvedenec je pisno dopolnitev izdelal že v času, ko sta otroka s predlagateljico živela v Š., ker pa takrat skupno starševstvo več ni bilo možno, je kot primernejšega starša določil nasprotnega udeleženca. Izvedenec dr. A. A. je imel še status izvedenca v času postavitve, in četudi sedaj novih zadev ne sprejema več, ker ni uradno vpisan kot izvedenec, bi lahko že prevzeto nalogo dokončal z dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Izpostavlja zapis v tretji alineji točke IV izreka sklepa, kjer se navaja, da se bodo stik med mld. otrokoma ter nasprotnim udeležencem izvajali tudi en dan med vikendi, ko ne bosta otroka čez vikend pri materi, na dan, ko bo oče v službi. Pojasnjuje, da gre najverjetneje za napako, saj je mišljen vikend, ko bosta otroka čez vikend pri materi. V zvezi z določitvijo stikov in plačevanjem preživnine uveljavlja, naj sodišče določi stike s predlagateljico in njej določi plačilo preživnine (saj se zavzema, da se mld. otroka zaupata za varstvo in vzgojo njemu), potrebe otrok so pravilno ugotovljene. Če bo njegova pritožba zavrnjena želi, da mu predlagateljica sporoči račun, na katerega se bo nakazovala preživnina, saj odločitev, da se preživnina plačuje na roke, ni primerna. Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in ponovno odločanje ter priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba je v pretežnem delu neutemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih niti pritožbeno uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, razen v delu, ki se nanaša na način plačevanja preživnine, v tretji alineji točke IV izreka pa glede enodnevnih vikend stikov napravilo očitno pisno napako, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

**Glede zaupanja v varstvo in vzgojo:**

7. V predmetni zadevi je sodišče odločalo o varstvu in vzgoji mld. otrok udeležencev, stikih in preživnini. Materialnopravno podlago za odločitev o varstvu in vzgoji otrok predstavlja določba 138. člena Družinskega zakonika (DZ). V skladu s prvim odstavkom navedenega člena se morajo starši v primeru, če ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi; sporazumejo se lahko za skupno varstvo in vzgojo otrok, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Tretji odstavek istega člena določa, da če se starši ne sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, o tem odloči sodišče, in da v postopku odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši. 8. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje glede odločitve o varstvu in vzgoji otrok in jih v izogib ponavljanju povzema, zato v nadaljevanju le še odgovarja na tozadevna pritožbena izvajanja.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, sta udeleženca zakonca (z izpodbijanim sklepom je sodišče zakonsko zvezo razvezalo), ki imata dva mld. skupna otroka (B. B., letnik 2010, ter C. C., letnik 2014). Družina je živela v B., kjer mld. otroka obiskujeta osnovno šolo. Predlagateljica se je leta 2021 odselila iz skupnega doma, ter sprva živela v najemniških stanovanjih v bližini B., poleti 2022 pa se je odselila k svojim staršem v Š. Nasprotni udeleženec še naprej živi v B., službo pa ima v Š., razdalja med tema krajema je približno 100 km ali cca. uro in pol vožnje z avtomobilom. Po začasni odredbi, izdani v predmetnem postopku, sta bila otroka zaupana v skupno varstvo in vzgojo staršema, zaradi česar sta približno isto časa preživela pri vsakem od staršev, dva do trikrat tedensko pa sta se (zlasti zaradi obiskovanja Osnovne šole v B.) vozila na relaciji Š. - B. Ta vožnja ju je obremenjevala in je bila zanju naporna, ker je bila dolga poleg in ker morala vstajati zgodaj zjutraj. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da imata oba starša primerne starševske kapacitete, vendar je zaključilo, da je otrokoma v korist, da se zaupata v varstvo in vzgojo materi (predlagateljici), ker jima pomaga pri šolskih obveznostih in jima nudi varno okolje, ker ima stabilen delovni čas, ker jima v zgodnjih jutranjih urah ali večernih in nočnih urah ne bo treba biti samima doma, prav tako pa živi v gospodinjstvu skupaj s svojimi starši in bratom, ki lahko v njeni odsotnosti skrbijo za otroka in jima nudijo podporo, zamenjava šole pa otrok ne bi motila. V nasprotju z materjo ima oče (nasprotni udeleženec) nestabilen delovni čas (ruski turnus v 12-urnih izmenah),1 poleg tega pa je pred in po službi na poti v službo cca. 1,5 ure (skupno 3 ure), saj se iz svojega bivališča v B. vozi v službo v cca. 100 km oddaljeno Š., poleg tega pa s predlagateljem v gospodinjstvu ne živijo njegovi starši, ki bi v času odsotnosti nasprotnega predlagatelja lahko skrbeli za otroka, zaradi česar sta otroka, ko sta pri očetu, pogosto sama doma v zgodnjih jutranjih urah in v večernih in nočnih urah, kar jima povzroča stisko. Udeleženca medsebojno ne komunicirata (razen s sms sporočili in preko otrok) in nista sposobna sprejemati dogovorov, ki bi olajšali življenje mld. otrok, napet odnos med staršema pa pri mld. otrocih povzroča tesnobo. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje mld. otroka udeležencev pravilno zaupalo v varstvo in vzgojo materi (predlagateljici).

10. Neutemeljena je pritožbena graja, da je bila kršena pravica do izjave, ker je sodišče 4. 11. 2022 opravilo razgovor z obema otrokoma, zapisnika o razgovoru pa ni vročila udeležencema, zaradi česar vsebine navedenega razgovora ni mogoče preveriti. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da zakonodaja v določenih primerih dopušča omejitve pravice do izjave, če se s tem varuje kakšna druga pomembna vrednota. Tako lahko sodišče v družinskem postopku na podlagi četrtega odstavka 96. člena ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom; sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev. To je sodišče prve stopnje v 7. točki izpodbijanega sklepa tudi storilo, saj je zapisalo, da je 4. 11. 2022 opravilo ponovni razgovor z otrokoma, v katerem sta otroka navedla, da sta sedaj veliko časa pri materi, saj ju oče, ko se pelje v službo, odpelje k mami, ona pa ju potem naslednji dan zjutraj odpelje v šolo v B., tako, da ju dejansko oče vedno pelje v Š., mama pa v B.; izrazila sta nezadovoljstvo z vsakodnevno vožnjo na relaciji B. - Š., ker je naporna, oče pa želi takšno razporeditev voženj tudi, če se on pelje v B. iz Š. domov. Takšno razporeditev vožnje imata starša tudi, ko je oče prost. Otroka sta izrazila nezadovoljstvo s skoraj vsakodnevnim prevažanjem. Nadalje sta navedla, da ju sprememba šole ne bi motila in s tem ne bi imela težav. Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je sodišče tiste dele razgovora, na katere je oprlo svojo odločitev, povzelo v sodno odločbo, zato ne drži trditev, da je prišlo do kršitve pravice do izjave oziroma, da ni mogoče preveriti, kaj sta otroka sodnici na razgovoru 4. 11. 2022 izpovedala.

11. Prav tako ni utemeljena pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo izvedencu naložiti, da opravi še en razgovor z otrokoma in ponovno dopolni izvedensko mnenje. Pritožba ima sicer prav, da izbris iz imenika izvedenec ni razlog za nedokončanje izvedenskega dela z dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko izvedenca ni zaslišalo. Pregled zadeve namreč pokaže, da je izvedenec na podlagi dne 21. 3. 2022 opravljenega razgovora z otrokoma izdelal pisno izvedensko mnenje z dne 11. 4. 2022 (l. št. 63), ki ga je nasprotni udeleženec povzel. Po selitvi predlagateljice junija 2022 v Š. je sodišče naložilo izvedencu dopolnitev izvedenskega mnenja glede novo nastale okoliščine (materine selitve v Š.), kar je izvedenec storil in dne 8. 9. 2022 izdelal dopolnitev izvedenskega mnenja, ne da bi predhodno opravil ponovni razgovor z otrokoma. Dopolnjenemu izvedenskemu mnenju nasprotni udeleženec ni nasprotoval (bila je namreč v njegovo korist), šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo 12. 12. 2022 je predlagal, naj sodišče izvedenca zasliši, pred zaslišanjem pa naj izvedenec opravi ponovni razgovor z obema otrokoma predvsem zaradi tega, da se ugotovi, ali sta otroka pri razgovoru, ki ga je sodnica opravilo z njima 4. 11. 2022, izpovedovala iskreno in ali je šlo za odgovore, ki sta jih otroka glede na situacijo morala podati. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se izvedensko mnenje dopolni, če je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju (kot določa drugi odstavek 254. člena ZPP). V predmetni zadevi izvedensko mnenje ni bilo takšno (nasprotni udeleženec na izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev ni imel pripomb), zato pogoji za dopolnitev izvedenskega mnenja niso podani. Dopolnitev izvedenskega mnenja z zaslišanje izvedenca pa tudi ni namenjeno temu, da bi izvedenec preverjal, ali sta otroka pri razgovoru s sodnico 4. 11. 2022 izpovedovala iskreno in ali je šlo za odgovore, ki sta jih morala podati (zlasti z ozirom na to, da izvedenec pri omenjenem razgovoru ni bil prisoten).

12. Sodišču druge stopnje se dvom v pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni porodil. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je natančna, razumna in prepričljiva. Sodišče prve stopnje je v 7. točki izpodbijanega sklepa prepričljivo pojasnilo, zakaj kljub temu, da se je izvedenec primarno zavzemal za skupno starševstvo, podrejeno pa, da se otroka zaupata v vzgojo in varstvo očetu, odločilo, da se otroka zaupata v vzgojo in varstvo materi. Pri tem je pravilno izpostavilo spremenjene okoliščine, ki so nastopile po izdelave izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve. Prvo izvedensko mnenje je bilo namreč izdelano v aprilu 2022 (l. št. 63), ko sta oba starša živela v bližnjih krajih, in v tistem času sta otroka tako izvedencu kakor tudi sodnici izrazila željo, da ne bi zamenjala Osnovne šole v B., ki jo obiskujeta, in da želita ostati vpeta v obstoječe socialno okolje. Ko pa se je predlagateljica junija 2022 preselila v Š., se je izvajala skupna vzgoja in varstvo na način, da sta otroka še naprej obiskovala Osnovno šolo v B., polovico časa pa sta preživela pri enem in drugem staršu in so ju dolge vožnje utrujale. Izvedenec je bil glede presoje te nove okoliščine zaprošen za dopolnitev izvedenskega mnenja, kar je storil 8. 9. 2022 (l. št. 152), vendar pred dopolnitvijo izvedenskega mnenja ni opravil ponovnega razgovora z otrokoma, ker je štel, da je bila njuna želja, da ostaneta vpeta v obstoječe socialno okolje, ki sta jo izrazila v razgovoru z izvedencem 21. 3. 2022 (l. št. 63), neomajna in jo je štel za pristno. Sodnica je zatem (t.j. 4. 11. 2022) ponovno opravila razgovor z otrokoma, kjer se je izkazalo, da njuna želja po tem, da ostaneta vpeta v isto socialno okolje in da ne zamenjata šole, ni več neomajna, saj nista več nasprotovala spremembi šole, izpostavljala pa sta veliko nezadovoljstvo s številnimi dolgimi vožnjami na relaciji B. in Š., ki so zelo naporne. Glede na to, da se je po izdelavi izvedenskega mnenja spremenila ena izmed ključnih okoliščin, na katerih je temeljilo izvedensko mnenje (otroka v razgovoru s sodnico 4. 11. 2022 namreč nista več nasprotovala spremembi šole in socialnega okolja), in glede na to, da izvedenec pomena dolgotrajnih in pogostih voženj na relaciji B. - Š. ni ovrednotil, jih je pa ovrednotilo sodišče prve stopnje, je sodišče razumno in prepričljivo odstopilo od mnenja izvedenca ter ob upoštevanju vseh okoliščin primera (opisanih v 8. točki obrazložitve tega sklepa) pravilno odločilo, da je otrokoma v korist, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo materi.

13. Ne drži pritožbena graja, da zaradi nesoglasij s predlagateljico nikoli ni trpel odnos nasprotnega udeleženca do obeh otrok, saj iz izvedenskega mnenja izhaja, da otroka občutita tesnobo zaradi napetosti med staršema.

14. Pritožbene navedbe glede dogodkov po 12. 12. 2022, ko je bil izdan izpodbijani sklep, se nanašajo na dejstva, ki so izven časovnih mej pravnomočnosti in so s tem pritožbeno neupoštevna.2

15. Pritožbeno sodišče na tem mestu še izpostavlja, da odločitev sodišča o zaupanju mld. otrok v varstvo in vzgojo materi pomeni, da ona odloča zgolj o vsakodnevnih zadevah, ki se tičejo mld. otrok, o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njun razvoj, pa starša še vedno odločata skupno (drugi in tretji odstavek 151. člena DZ). Kajti odločitev sodišča o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo enemu staršu ne pomeni, da drug starš starševsko skrb (roditeljsko pravico) izgubi.

**Glede preživnine in stikov:**

16. Nasprotni udeleženec odločitev o preživnini in stikih primarno izpodbija iz razloga, ker se zavzema za to, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo njemu. Ker s pritožbo zoper odločitev o vzgoji in varstvu ni uspel, je neutemeljena njegova pritožbena graja, da je treba plačevanje preživnine naložiti predlagateljici in odločiti, da imata mld. otroka stike z njo.

17. Po prepričanju sodišča je sodišče glede na potrebe otrok in zmožnosti staršev (oboje je pritožbeno nesporno) ustrezno določilo višino preživnine v razmerju, da je nasprotni udeleženec dolžan kriti 2/3 potreb mld. otrok, saj prejema dvakrat večjo plačo kot predlagateljica. Tudi stiki so ustrezno določeni in upoštevajo največje koristi otrok ter specifične okoliščine obravnavanega primera (nestabilen in vnaprej nepredvidljiv delovni čas nasprotnega udeleženca).

18. Nasprotni udeleženec pa v pritožbi utemeljeno opozarja na napako v tretji alineji točke IV izreka izpodbijanega sklepa sklepa, da se plačilo preživnine opravi na roke predlagateljice. To ni ustrezno, temveč je treba določiti plačilo preživnine na predlagateljičin transakcijski račun.

19. Prav tako pritožba utemeljeno opozarja na očitno pisno pomoto v tretji alineji točke IV izreka in predlaga, da se črta beseda „ne“. Kajti glede na to, da sta mld. otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi (predlagateljici) in glede na določitev stikov med vikendi v drugi alineji točke IV „enkrat mesečno od petka zvečer oziroma sobote zjutraj do nedelje zvečer do 17.30 ure“ ni logičen stavek, da se stiki med očetom (nasprotnim udeležencem) izvajajo „en dan med vikendi, ko ne bosta otroka čez vikend pri materi, na dan, ko bo oče v službi prost (soboto ali nedeljo)“. Glede na navedeno je povsem razumljivo, da takrat, ko otroka ne bosta čez vikend pri materi, bosta na vikend stiku pri očetu. Tretja alineja točke IV bi se torej morala pravilno glasiti, da se stiki izvajajo „en dan med vikendi, ko bosta otroka čez vikend pri materi, na dan, ko bo oče v službi prost (soboto ali nedeljo)“.

20. V skladu s 101. členom ZNP-1 o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku. Ker je odločanje o teh vprašanjih v korist otrok, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

21. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter spremenilo izpodbijani sklep v točki III izreka (glede plačevanja preživnine na transakcijski račun matere) in v tretji alineji točke IV izreka (glede izvajanja enega dneva stikov med vikendi), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

22. V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Ker je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristi otroka, kar je bilo tudi v interesu obeh staršev, je na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku, odločilo, da nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagateljica stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

1 Kar pomeni, da če dela v dnevni izmeni, prične z delom ob 6.00 uri zjutraj in ga konča ob 18.00 uri zvečer, ko pa dela v nočni izmeni, prične z delom ob 18.00 uri, konča pa ga ob ob 6.00 uri naslednjega dne; po dnevni izmeni je prost do naslednjega dne do 18.00 ure, ko prične z nočno izmeno, ko pa nočno izmeno zaključi, je dva dni prost in nato znova začne z dnevno izmeno. 2 Gre za nedovoljene pritožbene novote, saj je bila glavna obravnava v predmetni zadevi končana 12. 12. 2022, nasprotni udeleženec pa se v pritožbi sklicuje na dogodke 23. in 24. 12. 2022. V skladu s sodno prakso (VSC sklep I Cp 219/2021 z dne 22. 6. 2021) in pravno teorijo (J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, str. 228) je mogoče v skladu s 337. členom ZPP oz. 34. členom ZNP-1 upoštevati le tista pritožbeno navajana (nova) dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstva, nastala kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe.