Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da se analiza insolventnosti tožeče stranke oziroma analiza in pregled starejših računovodskih izkazov nedelujočega podjetja ne more šteti kot dodatna analiza potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Prvi odstavek 246. člena ZPP določa, da izvedenec poda svoj izvid in mnenje. To pomeni, da je izvedensko delo praviloma sestavljeno iz dveh operacij, to je iz izvida in mnenja.

- Pregled poslovanja in analiza insolventnosti tožeče stranke je v obravnavani zadevi sestavni del izvedenskega mnenja, in sicer tisti del ki predstavlja izvid. To so dejstva, ugotovljena ob pregledu zadeve, in ki so bila upoštevana pri izdelavi mnenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki M.K. za pisno izdelavo izvedenskega mnenja odmerilo nagrado v znesku 1.426,58 EUR (I. točka izreka), odmerilo 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 126,25 EUR ter 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 7,56 EUR in računovodstvu sodišča naložilo, da izvedenki po plačilu ustreznih prispevkov neto nagrado nagrado nakaže na njen račun (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev prvostopenjskega sodišča se izvedenka pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da so zastavljena vprašanja zahtevala študij bistveno večjega obsega dokumentacije, kot je priložena sodnemu spisu. Pregledati je bilo treba poslovanje 18 družb, ki so bile povezane s tožečo stranko in pri tem uporabiti podatke iz poslovnega registra. Ne strinja se s stališčem sodišča, da je izvedensko delo prevzela le deloma, saj je v celoti opravila izvedensko delo na svojem področju. Izvedenka prav tako graja obrazložitev sodišča prve stopnje, da ji ni bilo naloženo delo, ki ga ne bi bila sposobna opraviti brez dodatnih materialnih stroškov, in da je analizo insolventnosti opravila na podlagi popravljenih računovodskih izkazov, ki jih je pripravila izvedenka za računovodstvo. V tej zvezi v pritožbi pojasnjuje, da so okoliščine za nastop insolventnosti tožeče stranke nastopile bistveno pred letom 2005, ki ga je kot izhodišče opredelilo sodišče. Zato ni bilo dovolj ugotavljati insolventnost od tega leta naprej, saj je glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju insolventnost nastopila že v obdobju od 1995 do 1999. Izvedenka v pritožbi vztraja, da je kot pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij upravičena do plačila za dodatno zaračunanih 60 ur v znesku 5.373,00 EUR za opravljene analize v skladu s smernicami Slovenskega inštituta za revizijo. Ocena insolventnosti in presoja finančnega položaja tožeče stranke spadata na področje vrednotenja podjetji, kar določa tudi prvi odstavek 25. člena ZFPPIPP, na tem področju pa se storitve zaračunavajo v skladu s smernicami. Prav tako je po prejemu spisa sodišče opozorila, da bodo stroški izdelave izvedenskega mnenja presegali izvedenino, kot je opredeljena v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), zato bo svoje delo obračunala ali po smernicah Slovenskega inštituta za revizijo ali po 50. členu Pravilnika, ki obravnava preglede, saj bi bilo pod to točko mogoče zajeti tudi pregled poslovanja. Delo izvedenca v tako zahtevni zadevi kot je obravnavana, je po Pravilniku namreč izredno nizko ocenjeno in bi ga bilo treba obravnavati individualno. Izvedenka se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki ji je za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja priznalo 50% povišanje po tretjem odstavku 47. člena Pravilnika, čeprav pravilnik omogoča tudi 100% povišanje. Odmerjena nagrada ob porabljenih 160 urah dela za izdelavo izvedenskega mnenja predstavlja plačilo v višini 19,56 EUR na uro, kar je bistveno nižje od cene, ki izvedencu kot strokovnjaku pripada po Smernicah cen Slovenskega inštituta za revizijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odmeri nagrade in stroškov za izdelano izvedensko mnenje glede na predloženi stroškovnik pravilno uporabilo določbe Pravilnika, zato je izpodbijani sklep potrdilo.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedenki odmerilo 460,00 EUR za študij spisa do 2000 strani po 5. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika (spis ima skupaj s prilogami 1.846 strani), 92,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije po 2. točki prvega odstavka 49. člena Pravilnika, 459,00 EUR za pisno izdelavo izjemno zahtevnega mnenja po 4. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, in od tega zneska priznalo še 50% povišanje nagrade za pisno izdelavo mnenja v višini 229,50 EUR po tretjem odstavku 47. člena Pravilnika. Od skupno odmerjene nagrade 1.240,50 EUR pa je sodišče izvedenki priznalo še 15% materialnih stroškov v znesku 186,08 EUR, tako da izvedenki pripada plačilo v neto znesku 1.426,58 EUR. Sodišče prve stopnje izvedenki ni priznalo priglašenih 5.373,00 EUR saj glede na predhodno izdelane računovodske izkaze izvedenke K.Z niso bile potrebne dodatne analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo mnenja v skladu s prvim odstavku 45. člena Pravilnika. Namesto tega je sodišče izvedenki priznalo 50% povečanje nagrade zaradi izjemne zahtevnosti mnenja. Določbe ZFPPIPP, ki za presojo insolventnosti pooblaščajo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, pa se po stališču sodišča prve stopnje ne morejo uporabiti v gospodarski pravdi.

6. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, gre pri navedbah izvedenke o tem, da je za izdelavo izvedenskega mnenja morala pregledati bistveno večji obseg dokumentacije od tiste, ki se nahaja v sodnem spisu, za nedopustno pritožbeno novoto, zato teh navedb v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP ni upoštevalo. Izvedenka niti v pritožbi ni navedla točnega obsega te dokumentacije, v stroškovniku priglašenih 92,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pa ji je sodišče prve stopnje priznalo.

7. Pravilnik v četrtem odstavku 47. člena določa, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Iz izdelanega izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenka predstavila družbe v skupini M. in razmerja teh družb v povezavi s tožečo stranko, opredelila se je do v tožbi zatrjevanih spornih poslov in opravila pregled poslovanja tožeče stranke v povezavi z ugotavljanjem trenutka nastopa njene insolventnosti. Pritožbeno sodišče se strinja z navedbami izvedenke v pritožbi, da je izvedenka opravila izjemno zahtevno in obsežno delo, ki po kompleksnosti in porabi časa za izdelavo izvedenskega mnenja brez dvoma opravičuje nagrado za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenje s 50% povišanjem, kar je izvedenki priznalo sodišče prve stopnje. To pa je v obravnavani zadevi po stališču pritožbenega sodišča tudi najvišja postavka, ki jo za izdelavo izvedenskega mnenja predpisuje Pravilnik. Izvedenka v pritožbi sicer navaja, da Pravilnik omogoča tudi 100% povišanje nagrade, vendar drugi odstavek 47. člena Pravilnika tako povišanje omogoča, kadar izvedenec pri izdelavi mnenja uporabi strokovno literaturo v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje. Izvedenka ne navaja, da bi pri izdelavi mnenja uporabila tujo strokovno literaturo. Da bi sodišče izvedenki lahko priznalo dodatek za posebno specialistično strokovno znanje, pa ne zadoščajo pritožbene navedbe v zvezi s tem, da je izvedenka tudi pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, ter da so pooblaščeni ocenjevalci vrednosti podjetij po ZFPPIPP pooblaščeni tudi za presojo insolventnosti. Izvedenec mora namreč pri uveljavljanju povečanja nagrade za posebno specialistično znanje navesti, za katero specialistično znanje gre, to znanje pa mora biti takšno, kot ga sodni izvedenci v gospodarskih sporih pri presoji insolventnosti podjetij ponavadi nimajo oz. ga ne uporabljajo. V nasprotnem primeru bi bilo treba 100% povišanje nagrade, ki je v Pravilniku opredeljeno kot izjema, avtomatsko priznavati vsem sodnim izvedencem, ki so istočasno tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti podjetij. Vprašanje presoje insolventnosti podjetja je pogosto predmet presoje tudi v gospodarskih sporih, kjer se v skladu z določbami ZPP za presojo insolventnosti angažira sodne izvedence s tega področja, ne pa pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij. Zgolj dejstvo, da so ti sodni izvedenci istočasno tudi pooblaščeno ocenjevalci vrednosti podjetij pa ne pomeni, da so zaradi tega upravičeni do povišanja nagrade.

8. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki izvedenki ni priznalo priglašenih 5.373,00 EUR za 60 ur dodatno opravljenega dela. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da se analiza insolventnosti tožeče stranke oziroma analiza in pregled starejših računovodskih izkazov nedelujočega podjetja ne more šteti kot dodatna analiza potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Prvi odstavek 246. člena ZPP določa, da izvedenec poda svoj izvid in mnenje. To pomeni, da je izvedensko delo praviloma sestavljeno iz dveh operacij, to je iz izvida in mnenja. V izvidu izvedenec navede dejstva, ki jih je ugotovil pri pregledu predmeta oziroma podatkov spisa, v mnenju pa ta dejstva oceni s stališča svoje stroke in da odgovore na posamezna vprašanja (Zobec v: ZPP s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, stran 483). Pregled poslovanja in analiza insolventnosti tožeče stranke je v obravnavani zadevi sestavni del izvedenskega mnenja, in sicer tisti del ki predstavlja izvid. To so dejstva, ugotovljena ob pregledu zadeve, in ki so bila upoštevana pri izdelavi mnenja. Uveljavljanje stroška analiz kot posebnega materialnega stroška v skladu s prvim odstavkom 45. člena Pravilnika je upravičeno le takrat, ko izdelava analize predstavlja posebno in od same izdelave izvedenskega mnenja ločeno predhodno fazo, sicer pride do podvojenega zaračunavanja opravil izvedenca. Pravilnik v prvem odstavku 51. člena ter v drugem in tretjem odstavku 47. člena govori o nagradi za izdelavo izvidov in mnenj, zato izvedenec analize dejanskega stanja v fazi izdelave izvida ne more posebej zaračunati kot materialni strošek.

9. Glede na vse obrazloženo je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako pa pri izdaji sklepa ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo izvedenke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot določa 365. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP