Jedro

Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnica ni bila ne stranka ne stranska udeleženka v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena tega zakona.

Glede na prvi odstavek 229. člena ZUP, po katerem je poleg stranke upravičena vložiti v roku za stranko pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, tožnica ni legitimirana za vložitev pritožbe, saj ni izkazala, da sklep posega v njene pravice in pravne koristi.

Izrek

I. Tožba zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto št. 06122-1971/2017-22 (39275) z dne 19. 10. 2017 se zavrže. II. Tožba zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto št. 06122-1971/2017-29 z dne 7. 11. 2017 se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto (v nadaljevanju prvostopenjski inšpekcijski organ) je z izpodbijanim sklepom z dne 19. 10. 2017 odločil, da se inšpekcijski postopek zaradi izvajanja gradbenih del na objektu na zemljišču s parc. št. ... zoper inšpekcijskega zavezanca A.A. ustavi. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je gradbeni inšpektor predmetni inšpekcijski postopek pričel 24. 5. 2017 z inšpekcijskim pregledom gradbene dokumentacije: PGD za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta na ..., na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje z dne 6. 9. 2007 in PID iz zadeve, v kateri je bilo za navedeni objekt izdano uporabno dovoljenje z dne 24. 10. 2008. Dne 7. 6. 2017 je gradbeni inšpektor opravil inšpekcijski pregled na objektu, na katerem se je omejil na kontrolo izvedbe del, navedenih v prijavah suma nedovoljene gradnje. V postopku je inšpekcijski zavezanec v dopisu z dne 29. 6. 2017 podal pripombe k ugotovitvam ter se je izjavil o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Med drugim je predložil fotografijo cenilnega mnenja sodne cenilke B.B., posnete ob izdelavi cenitve ob nakupu objekta, ter še druge. Inšpektor je vpogledal tudi v podatke izvajalca, ki je na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 6. 9. 2007 na objektu izvajal gradbena dela, in dne 22. 8. 2017 opravil dodaten inšpekcijski pregled. Zaradi navedb v prijavah je v postopku obravnaval naslednje dele objekta oziroma dela na objektu: izvedba montažne kovinske terase v 1. nadstropju, izvedba terase na strehi objekta „C“, izvedba zunanje stene v mansardi objekta „B“, izvedba nadstreška na fasadi objekta „A“ ob prej navedeni terasi, izvedba frčade za dostop do prej navedene terase, izvedba del v kleti objekta. Po končanem ugotovitvenem postopku je zaključil, da za izdajo inšpekcijske odločbe ni javnega interesa ter je postopek ustavil. 2. Prvostopenjski inšpekcijski organ je z izpodbijanim sklepom z dne 7. 11. 2017 odločil, da se pritožba tožnice zoper sklep tega organa z dne 19. 10. 2017 (o ustavitvi inšpekcijskega postopka) zavrže. V obrazložitvi sklepa organ navaja, da je tožnica v pritožbi navedla, da ji je bila sicer udeležba v postopku z dokončnim sklepom zavrnjena, vendar je zoper odločitev pravočasno sprožila upravni spor ter da pričakuje, da ji bo pravica do stranske udeležbe s strani sodišča priznana. S sklepom o ustavitvi postopka je prizadet njen pravni interes, očitno nezaščiten pa je ostal tudi javni interes. Organ je v postopku ugotovil, da tožnici status stranske udeleženke ni bil priznan. Glede na to je pritožbo tožnice na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel, ker je ni vložila upravičena oseba.

3. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 20. 12. 2017 zavrnilo pritožbo tožnice zoper sklep inšpekcijskega organa z dne 7. 11. 2017. 4. Tožnica v tožbi navaja, da je v pritožbi zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka navedla, da sklep, s katerim ji je bila zavrnjena udeležba v tem postopku, še ni pravnomočen in da je pravočasno sprožila upravni spor. Kljub temu ji pravica do pritožbe ni bila priznana. Vendar pa tožnica meni, da sta sklep o zavrženju pritožbe in drugostopenjska odločba, s katero je bila odločitev potrjena, nepravilna in nezakonita, najmanj pa preuranjena. Tožnica je namreč še v teku inšpekcijskega postopka zahtevala priznanje stranske udeležbe in ta njena zahteva še ni pravnomočno zavrnjena. Pravočasno je vložila tožbo in zahtevala odpravo dokončnega sklepa o nepriznanju pravice do stranske udeležbe. Njene pritožbe zoper vse tri posamične akte so utemeljene že iz razlogov po 2. in 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. V dokazne namene tožnica predlaga, naj sodišče vpogleda v listine predmetnega spisa ter listine spisa, ki ga sodišče vodi pod opr.št. I U 2340/2017. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in vse tri izpodbijane akte odpravi ter zadeve vrne organom, ki so jih izdali, v ponoven postopek. Zahteva tudi, naj sodišče odloči, da ji pripadajo stroški pritožbenih postopkov, zahteva pa tudi povrnitev stroškov sodnega postopka.

5. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženki, ki pa ni odgovorila, posredovala pa je sodišču spise v zadevi.

6. Kot stranke z interesom so na tožbo odgovorili A.A., C.C. in Č.Č. V svojih vlogah nasprotujejo tožbenim navedbam in predlagajo zavrnitev tožbe.

7. Tožnica v naknadnih vlogah obrazloženo prereka navedbe strank z interesom.

K točki 1 izreka:

8. Tožba zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka je nedovoljena.

9. Sodišče mora na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) po uradni dolžnosti opraviti predhodni preizkus tožbe glede obstoja razlogov za zavrženje tožbe po prvem odstavku 36. člena tega zakona. Po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pa sodišče tožbo s sklepom zavrže, če tožnik po tem zakonu ne more biti stranka.

10. Po prvem odstavku 17. člena ZUS-1 je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Tožnica stranka oziroma stranska udeleženka v postopku za izdajo sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka zoper inšpekcijskega zavezanca A.A. zaradi izvajanja gradbenih del na parc. št. ... ni bila. To ni niti sporno, tako izhaja iz samega sklepa, navaja pa enako tudi sama tožnica v tožbi. Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnica ni bila ne stranka ne stranska udeleženka v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena tega zakona.

11. Tožnica sicer meni, da aktivno legitimacijo za vložitev tožbe izkazuje glede na okoliščino, da je uveljavljala položaj stranske udeleženke v inšpekcijskem postopku, ki ji v upravnem postopku sicer ni bil priznan, vendar odločitev o tem (tedaj) še ni pravnomočna, saj je sklep o zavrnitvi položaja stranske udeleženke izpodbijala s pravočasno tožbo v upravnem sporu ter sodišče zadevo vodi pod opr. št. I U 2340/2017. Vendar tudi te tožbene navedbe ne morejo vplivati na sprejeto ugotovitev sodišča, da tožnica za vložitev tožbe ni aktivno legitimirana. Sodišče je namreč v zadevi pod opr. št. I U 2340/2017, v kateri je reševalo tožbo tožnice zoper dokončen sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto št. 06122 - 1326/2017 z dne 19. 6. 2017, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za priznanje statusa stranske udeleženke v predmetnem inšpekcijskem postopku, že odločilo s sodbo št. I U 2340/2017 z dne 7. 5. 2020 ter je tožbo zavrnilo, sodba pa je postala s tem dnem pravnomočna (prvi odstavek 73. člena ZUS-1).

12. Ker je sodišče moralo tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči, saj gre za razlog na katerega mora po drugem odstavku tega člena po uradni dolžnosti paziti sodišče ves čas postopka, tožbenih navedb vsebinsko ni presojalo.

K točki 2 izreka:

13. Tožba zoper dokončen sklep z dne 7. 11. 2017, s katerim je inšpekcijski organ pritožbo tožnice zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka zoper A.A. kot inšpekcijskega zavezanca zavrgel, ni utemeljena.

14. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ odločitev oprl na ugotovitev, da tožnica ni bila stranska udeleženka v postopku, in da je bila njena zahteva za priznanje položaja stranske udeleženke zavrnjena z dokončnim sklepom z dne 19. 6. 2017, kakor je v pritožbi navedla tudi sama, zaradi česar ni upravičena oseba za vložitev pritožbe. Sodišče zaključku organa pritrjuje, saj glede na prvi odstavek 229. člena ZUP, po katerem je poleg stranke upravičena vložiti v roku za stranko pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi1, tožnica ni legitimirana za vložitev pritožbe, saj ni izkazala, da sklep posega v njene pravice in pravne koristi. Poleg tega sodišče ugotavlja, po vpogledu v spis v zadevi I U 2340/2017, kot je tožnica predlagala, da je (že) zavrnilo tožničino tožbo zoper dokončen sklep, s katerim ji je bila zavrnjena zahteva za priznanje položaja stranske udeleženke v inšpekcijskem postopku, in sicer s sodbo I U 2340/2017 z dne 7. 5. 2020, kar pomeni, da je o vprašanju, ali tožnica izkazuje pravni interes za udeležbo v inšpekcijskim postopku, že pravnomočno odločeno.

15. Ob tem ko je tako o vprašanju, ali tožnica izkazuje pravni interes za udeležbo v inšpekcijskim postopku zoper A.A. kot inšpekcijskega zavezanca zaradi suma neskladnih gradenj na objektu ..., že pravnomočno odločeno s sodbo I U 2340/2017 z dne 7. 5. 2020, s katero je bila tožba tožnice zavrnjena, in iz razlogov katere izhaja, da pravnega interesa za udeležbo v postopku tožnica ne izkazuje, sodišče kot neutemeljene presoja tudi tožbene navedbe, da je v postopku za izdajo sklepa organ kršil 2. in 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP. Če je bila namreč tožnici zahteva za udeležbo v postopku pravnomočno zavrnjena, neutemeljeno očita kršitve pravil postopka, ob zatrjevanju, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku in da ji ni bila dana možnost izjave o odločilnih dejstvih.

16. Ker je sodišče ugotovilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Sodišče še dodaja, da drugostopenjska odločba, s katero je zgolj zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski akt, ne more biti predmet upravnega spora, saj ne gre za dokončen upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim se posega v tožnikov pravni položaj. Zato sodišče ni štelo, da tožnica izpodbija tudi odločbo z dne 20. 12. 2017, kajti izpodbijala bi lahko le stroškovno odločitev, vendar ji povrnitev stroškov glede na uspeh v pritožbenem postopku ne pripada.

18. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Sporno je namreč le vprašanje, ali je tožnica izkazala pravni interes za udeležbo kot stranska udeleženka v inšpekcijskem postopku zoper A.A. ter s tem povezano vprašanje njene aktivne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka; o tem vprašanju pa je (bilo v času izdaje izpodbijanega sklepa dokončno odločeno s sklepom z dne 19. 6. 2017) ter je v času odločanja sodišča že pravnomočno odločeno s sodbo I U 2340/2017 z dne 7. 5. 2020, s katero je sodišče zavrnilo tožničino tožbo zoper dokončen sklep, da se tožnici ne prizna položaja stranske udeleženke v inšpekcijskem postopku. V listine spisov, kot je tožnica predlagala, pa je sodišče pri odločanju tudi vpogledalo.

K točki 3 izreka:

19. Glede na določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, da sodišče tožbo zavrže ali zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka, tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov tega sodnega postopka. Stranke z interesom pa do povrnitve stroškov postopka niso upravičene na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s prvim odstavkom 155. člena tega zakona, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, saj odgovorov na tožbo sodišče ni štelo kot potrebnih za odločitev, in torej tudi stroškov za odgovora ne kot potrebnih.

1 Po prvem in tretjem odstavku 258. člena ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 135. člena ZUP to velja tudi za pritožbo zoper predmetni sklep o ustavitvi postopka.