Jedro

Ocena vrednosti pozneje najdenega premoženja je bila potrebna le in zgolj zaradi odmere sodne takse, pri čemer je, ob odsotnosti morebitnih cenitev (dedič le-tega v postopku tudi ni predlagal), za namen vrednosti zapuščine zaradi odmere sodne takse moč upoštevati podatke GURS (javno objavljene podatke na Prostorskem portalu RS).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za naknadno najdeno zapuščino v višini 324,00 EUR, katere vrednost je ocenilo na 19.302,50 EUR (na podlagi podatkov GURS).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu dedič I.Ž. (v nadaljevanju dedič), ker je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona. Napačno je razumevanje sodišča prve stopnje o določbi četrtega odstavka 25. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), saj dediču za utemeljitev svoje izjave o vrednosti zapuščine ni potrebno predložiti dokazov, zadošča izjava, v kolikor pa ta ne vsebuje točnih dejstev, ima na voljo dve možnosti, prvič pozvati dediča k dodatnim pojasnilom in drugič odrediti, da se vrednost oceni na stroške dedičev. Nič od tega sodišče ni storilo, celo v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča RS U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 je ugotavljalo vrednost nepremičnine na podlagi podatkov GURS, s čimer je storilo kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Dediču ni potrebno dokazovati, da so ti podatki neuporabni oziroma netočni. Vse ugotovitve sodišča so napačne, zlasti tista, da naj bi bila stavba na parc. št. z ID znakom X 343/1, zgrajena leta 1990, na slednje mu ni bilo dano odgovoriti, dedič in pokojna sta prejela v dar to parcelo skupaj še z nekaterimi drugimi v letu 1992, kot izhaja iz zemljiške knjige, in takrat ni stal tam noben objekt, sedaj pa je stanje drugačno, vrednost tega pa ne znaša 30.000,00 EUR, saj tega ni mogoče pripisati pokojni, temveč le dediču. V zapuščinskem postopku po darovalcu te parcele, ki teče pod opr. št. D 649/2019 pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, je oporočna dedinja naročila cenitev, ki je namenjena njenim trditvam o obračunski vrednosti zapuščine in daril, ki jih je zapustnik poklonil za časa življenja, ta cenitev pa upravičeno ne upošteva kakršnegakoli objekta na tej parceli. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

5. Ugovor zoper plačilni nalog je moč vložiti zgolj iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je takse že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).

6. V zapuščinskem postopku je potrebno pri ugotovitvi vrednosti predmeta postopka za plačilo sodne takse uporabiti določbo 25. člena ZST-11. 7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje vrednost čiste naknadno najdene zapuščine (v obravnavanem primeru gre za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zaradi novo najdene zapuščine) ugotovilo na podlagi dostopnih podatkov GURS (prostorski portal RS), ob smiselno uporabi četrtega odstavka 25. člena ZST-1, da sodišče ugotavlja vrednost odločilno za odmero takse v zapuščinskem postopku po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Ker je dedič izjavo sicer podal (da znaša vrednost dodatno najdene zapuščine 1.500,00 EUR2 ), sodišče pa je ocenilo, da gre za navedbo vrednosti, ki je znatno odstopala od ocenjene vrednosti po GURS, pri čemer dedič ni predložil niti dokazil niti navedel razlogov za drugačno vrednost oziroma nižjo vrednost nepremičnine, je sodišče pravilno postopalo, ko je kot vrednost čiste na novo najdene zapuščine vzelo vrednost objavljeno po GURS. Dedič namreč niti po prejemu plačilnega naloga in v ugovoru zoper njega ni obrazložil, zakaj vrednost te novo najdene zapuščine ne presega 3.000,00 EUR, zapisal je zgolj, da sodišče prve stopnje podatke GURS ne bi smelo upoštevati zaradi odločbe US RS U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, hkrati pa, da naj bi se pri odmeri taks upoštevala sedanja vrednost predmetnega zemljišča, torej stanje nepremičnine in njeno vrednost na dan pokojničine smrti 31. 1. 2012, ki takrat ni presegla 3.000,00 EUR. S temi navedbami v ugovoru dedič z ničemer ni pojasnil, zakaj po njegovem vrednost ni presegla 3.000,00 EUR, predlagal pa tudi ni, da se naj nepremičnina oceni. Tovrstna pritožbena graja zato ni utemeljena.

8. Ni utemeljena pritožbena graja, da bi sodišče moralo pozvati dediča k dodatnim pojasnilom, le ta je imel dedič na voljo v ugovoru zoper plačilni nalog, pa tega ni izkoristil, da bi obrazloženo in konkretizirano navedel razloge, ki bi potrdili njegove trditve, da je vrednost manjša od 3.000,00 EUR.

9. Ni utemeljena pritožbena graja o tem, da je sodišče napačno postopalo, saj podatkov GURS ne bi smelo uporabiti na podlagi ustavne odločbe (zgoraj citirane). Kot je navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, se ustavna odločba ne nanaša na odmero sodne takse3, čemur dedič v pritožbi konkretno ne nasprotuje.

10. Nenazadnje dedič v pritožbi uveljavlja pritožbene novote, in sicer, da sta dedič in pokojna novo najdeno zapuščino prejela v dar v letu 1992, da tedaj tam ni stal noben objekt in da slednje izhaja iz zapuščinskega postopka po darovalcu te parcele. Teh dejstev dedič ni zatrjeval v samem ugovoru, torej pravočasno v postopku, zato je navedena dejstva šteti kot pritožbene novote, ki pa so kot take nedopustne in posledično neupoštevne v pritožbenem postopku, pri čemer dedič niti ne zatrjuje, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati pravočasno v postopku (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11. Ocena vrednosti pozneje najdenega premoženja je bila potrebna le in zgolj zaradi odmere sodne takse, pri čemer je, ob odsotnosti morebitnih cenitev (dedič le-tega v postopku tudi ni predlagal), za namen vrednosti zapuščine zaradi odmere sodne takse moč upoštevati podatke GURS (javno objavljene podatke na Prostorskem portalu RS).4 Ker dedič ni podal konkretne izjave oziroma razlogov svoje ocene vrednosti pozneje najdenega premoženja, niti ni predlagal postavitve cenilca za oceno vrednosti, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ocenilo vrednost izključno za namen odmere sodne takse na podlagi podatkov GURS, pravilna in zakonita.

12. Ker dedič s pritožbo izpodbija zgolj podlago oziroma vrednost, od katere se odmeri taksna obveznost, in ne same odmere po višini, se do višine tako odmerjene sodne takse sodišču ni bilo potrebno izreči. 13. V posledici navedenega, in ker sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), niti ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje dedič (kot izhaja iz zgornje obrazložitve), je bilo potrebno njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

14. Glede začetka teka roka za plačilo sodne takse dediča sodišče druge stopnje zgolj opozarja, da ob dejstvu, da je dedič zoper plačilni nalog vložil ugovor, rok za plačilo sodne takse začne teči šele prvi dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, saj bo dedič šele takrat seznanjen s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi njegovega ugovora zoper plačilni nalog (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).

1 (1) Če gre v sporu za dedno pravico na vsej zapuščini, se vzame kot vrednost postopka vrednost čiste zapuščine; če pa gre v sporu samo za del zapuščine ali za določeno stvar iz zapuščine, se vzame kot vrednost postopka za plačilo takse čista vrednost tega dela oz. te stvari.(2) V zapuščinskem postopku se takse plača od čiste vrednosti zapuščine.(3) Za dodatne sklepe o dedovanju se plača taksa od vrednosti pozneje ugotovljene zapuščine.(4) Sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev. Vrednost čiste zapuščine se ugotovi po vrednosti, ki jo ima ob cenitvi. 2 V predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je dedič navedel, katera nepremičnina (ID znak X 343/1) je bila pomotoma izvzeta iz sklepa o dedovanju, da vrednost celotne parcele v času pokojničine smrti ni presegala 3.000,00 EUR in je bil njen delež vreden okoli 1.500,00 EUR, ker je bila pokojna solastnica do polovice te nepremičnine. 3 Glej točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 Enako sodna praksa VSL sklep I Cp 311/2019 z dne 15. 5. 2019, VSL sklep I Cp 1210/2014 z dne 23. 4. 2014, VSL sklep II Cp 1189/2020 z dne 18. 9. 2020, VSK sklep I Cp 229/2018 z dne 10. 7. 2018.