Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavani zadevi je predlagatelj dne 22.1.2010 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za vpis skupne hipoteke na več nepremičninah, za katere so bila po določbah v času vložitve predloga veljavnega ZZK-1 (pred sprejemom ZZK-1C) pristojna različna sodišča. Ker se zemljiškoknjižni postopek ne more začeti, preden sodišče prejme predlog ali obvestilo, si predlagatelj z vložitvijo predloga pri v delu krajevno pristojnem sodišču, za ta del predloga ni avtomatično zagotovil vrstnega reda tudi v pristojni zemljiški knjigi.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim ni bil dovoljen vpis zaznambe skupne hipoteke pri nepremičnini s parc. št. 808/3 ter posameznih delih št. 1 in 4 v stavbi št. 2381, vse k.o. N., ker je kot lastnik teh nepremičnin vknjižena druga oseba in ne zastavni dolžnik.
Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Navaja, da je zemljiškoknjižni predlog vložil 22.1.2010 na Okrajno sodišče v Ljubljani pri več nepremičninah v več katastrskih občinah na območju več okrajnih sodišč, med ostalim tudi pri nepremičninah, ki so sporne. Okrajno sodišče je vpis dovolilo na vseh predlaganih nepremičninah, tudi na spornih. Vpis torej ne temelji na predlogu, vloženem 11.11.2010, kot je zapisano v izpodbijanem sklepu. Na dan 22.1.2011 pa je bil zemljiškoknjižni lastnik zastavni dolžnik.
Pritožba ni utemeljena.
Predlagatelj je dne 22.1.2010 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za vpis skupne hipoteke na več nepremičninah, za katera so bila po določbah v času vložitve predloga veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1 v besedilu pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1C) pristojna različna okrajna sodišča. Postopek je bil v teh primerih urejen z določbami 145. ter 164. do 167. člena ZZK-1. Predlog je bilo treba vložiti pri sodišču, pristojnem za glavno nepremičnino. To sodišče je po 145. členu ZZK.-1 v zvezi s 3. odstavkom 164. člena ZZK-1 po opravljenem predhodnem preizkusu izvod predloga in prepisov listin poslalo drugemu pristojnemu sodišču. Ker se zemljiškoknjižni postopek ne more začeti, preden sodišče prejme predlog ali obvestilo, povedano pomeni, da si predlagatelj z vložitvijo predloga pri v delu krajevno nepristojnem sodišču, za ta del predloga ni avtomatično zagotovil vrstnega reda tudi v pristojni zemljiški knjigi. V konkretnem primeru je predlagatelj 22.1.2010 predlog vložil pri Okrajnem sodišču v Ljubljani tudi za nepremičnine v k.o. N. Zemljiškoknjižni postopek za parcele v k.o. N. se v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo ni začel že 22.1.2010, temveč šele takrat, ko je Okrajno sodišče v Novi Gorici prejelo predlog od Okrajnega sodišča v Ljubljani, to je 11.11.2010. V tem trenutku pa pri nepremičninah, ki so bile predmet predloga, njihov zastavitelj ni bil več vknjižen kot lastnik, kar pomeni, da v trenutku začetka postopka ni bil izpolnjen pogoj iz 150.člena ZZK-1. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).