Jedro

Podpis stranke je obvezna sestavina predloga za taksno oprostitev.

Kljub izrecnemu pozivu sodišča, tožnik predloga za taksno oprostitev ni dopolnil s svojim podpisom, zato je sodišče predlog pravilno zavrglo.

Izjava o premoženjskem stanju ni le posredovanje identifikacijskih podatkov, ampak je tudi izjava o resničnosti in popolnosti podatkov ter prevzem materialne in kazenske odgovornosti zanjo. Pooblastilo za tako izjavo ni vsebovano v splošnem pooblastilu, s katerim stranka pooblašča odvetnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke z dne 19. 6. 2017 za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnik) iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, podrejeno, da odloči o novem predlogu tožnika za oprostitev plačila sodne takse. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je podpis stranke obvezna sestavina predloga za taksno oprostitev. Pooblastilo, ki ga je tožnik dal odvetnici, nujno zajema oziroma vsebuje tudi pooblastilo, da lahko odvetnica v njegovem imenu izpolni in podpiše izjavo o premoženjskem stanju. Da bi sodišče lahko štelo, da je k podpisu izjave o premoženjskem stanju obvezana neposredno stranka, bi moralo tudi stranko neposredno pozivati k temu, da takšno izjavo lastnoročno podpiše. Ker sodišče tako ni ravnalo, je kršilo procesna pravila o vročanju in pravico stranke same do izjave v postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog tožnika za taksno oprostitev zavrglo, potem ko je s sklepom z dne 31. 8. 2017 tožnika ponovno pozvalo, naj predlog za taksno oprostitev dopolni tako, da sodišču predložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks v roku petnajst dni v delu, ki se nanaša na tožnika in njegovega družinskega člana, ta lastnoročno podpišeta. V sklepu je sodišče tožnika izrecno opozorilo, da bo sodišče, če tožnik ne bo predložil vseh zahtevanih podatkov oziroma podpisov, sodišče njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo. Po ugotovitvi, da kljub izrecnemu pozivu sodišča, tožnik predloga ni popravil oziroma dopolnil s podpisoma, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlog pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

5. Neutemeljena je navedba, da naj bi sodišče s svojim stališčem, da je podpis stranke obvezna sestavina predloga za taksno oprostitev, zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da bistvo izjave o premoženjskem stanju ni le posredovanje identifikacijskih podatkov, ampak tudi izjava o resničnosti in popolnosti podatkov ter prevzem materialne in kazenske odgovornosti zanjo. Pooblastilo za tako izjavo pa ni vsebovano v splošnem pooblastilu za pravdni postopek iz 95. člena ZPP, kar v pritožbi zmotno zatrjuje tožnik, ki navaja, da splošno pooblastilo vsebuje tudi pooblastilo, da odvetnica v njegovem imenu izpolni in podpiše izjavo o premoženjskem stanju. Podpis stranke je torej obvezna sestavina predloga za taksno oprostitev.

6. Neutemeljen je tudi očitek sodišču, da je kršilo procesna pravila o vročanju in pravico stranke do izjave, ko je sklep, s katerim je stranko pozvalo na dopolnitev, vročalo odvetnici in ne stranki neposredno. Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se namreč pisanja vročajo njemu, če ni v zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP). Stranki, ki ima pooblaščenca, se vsa pisanja vročajo prek pooblaščenca in ne neposredno, za kar se neutemeljeno v pritožbi zavzema tožnik. Nasprotno se vročitev stranki neposredno v takem primeru ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je poziv pravilno vročalo pooblaščenki tožnika.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. O podrednem predlogu, da višje sodišče odloči o novem predlogu tožnika za oprostitev plačila sodne takse, višje sodišče ni odločalo, saj je odločanje o takšnem predlogu v pristojnosti sodišča prve stopnje.