Jedro

Poglobljeno poznavanje tematike med družbenikoma ne predstavlja merila, ki bi utemeljevalo višje vrednotenje storitve po 3. členu OT. Glede na okoliščine primera in uporabo tujega jezika zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da se opravljena odvetniška storitev v tem postopku približuje spodnji meji zahtevnosti in je tako ustrezna osnova za odmero nagrade 500 točk.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se znesek 1.867,27 EUR nadomesti z zneskom 869,64 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 94,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Kopru je za odločanje o predmetni pritožbi pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 86/2023 z dne 16. 1. 2023. 2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku 15 dni predlagatelju povrniti 1.867,27 EUR stroškov postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

3. Zoper to odločitev se nasprotni udeleženec pritožuje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo tretji odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), saj je v nasprotju z jasno zakonsko določbo predlagatelju priznalo stroške, ki jih ta ni zahteval do konca glavne obravnave. Edini narok, ki ga je sodišče izvedlo v zadevi, je bil opravljen 6. 10. 2022, predlagatelj pa takrat stroškov ni priglasil. Po tem naroku tudi ni opravil nobenega procesnega dejanja več. Tako bi lahko sodišče pri odločanju upoštevalo zgolj stroške, ki jih je predlagatelj priglasil v vlogi 18. 12. 2019, pri čemer so bili tudi ti priglašeni nepravilno (za predlog za izdajo začasne odredbe; stroški pa se niso nanašali le na izdajo sodne odločbe o pravici do obveščenosti). Sodišče je stroške tudi sicer odmerilo previsoko in je pri tem nepravilno upoštevalo merila iz 3. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Nagrada po tar. št. 26 OT se prizna v razponu od 300 točk do 2000 točk, pri čemer OT napotuje na uporabo meril iz 3. člena OT. Nagrado v višini 2000 točk se tako prizna za vlogo, ki je po kriterijih iz 3. člena OT zahtevna vloga, za ostale vloge pa je treba priznati ustrezno nižjo nagrado. V predlogu z dne 18. 12. 2019 je predlagatelj zahteval zgolj seznam listin, katerih predložitev zahteva. Na odgovor nasprotne udeleženke je nato odgovoril šele na naroku 6. 10. 2021, na katerem je podal le pravno naziranje glede (ne)utemeljenosti predloga. Za takšno vlogo in zastopanje na naroku ni bilo potrebno specialistično znanje, znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov in uporaba tujega jezika. Poglobljeno poznavanje tematike med družbenikoma ni merilo iz 3. člena OT, prav tako na vrednost storitve ni mogel vlivati čas, potreben za izvršitev dela. Konkretni postopek je torej na spodnji meji glede zahtevnosti, iz utemeljitve sklepa pa ni razvidno, da bi bil za sestavo predloga in zastopanje na naroku potreben daljši čas, ali da bi bili ti dve opravili povezani z večjo odgovornostjo kot običajno. Predlagatelju bi bilo zato mogoče priznati le 300 točk za sestavo predloga in zastopanje na naroku, kar skupaj z ostalimi stroški znaša največ 597,98 EUR.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Iz podatkov spisa v obravnavani zadevi izhaja, da je bil postopek s predlogom predlagatelja za predložitev listin na podlagi 512. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) začet kot tožba predlagatelja zoper nasprotnega udeleženca in njegovega drugega družbenika. Predlagatelj je namreč v tožbenem zahtevku med drugim podal tudi zahtevek za predložitev listin, zaradi česar je sodišče prve stopnje v tem delu tožbo obravnavalo kot predlog po 512. členu ZGD-1 in v nadaljevanju postopek vodilo po določilih ZNP-1 (50. člen ZGD-1). Predlog za predložitev listin (nanizan v okviru tožbe) je tako vročilo nasprotnemu udeležencu v odgovor, v nadaljevanju pa 6. 10. 2021 opravilo še narok. Na naroku sta stranki podali dodatne navedbe v zvezi s predlogom, sodišče prve stopnje pa je nato sprejelo sklep, s katerim je nasprotnemu udeležencu dodelilo 15 dnevni rok za odgovor na navedbe predlagatelja in hkrati narok preložilo na nedoločen čas (zapisnik naroka list. št. 30-35 spisa). V nadaljevanju postopka je nasprotni udeleženec s pripravljalno vlogo odgovoril na navedbe predlagatelja, sodišče prve stopnje pa je nato s sklepom z dne 19. 8. 2022 ugodilo predlagateljevemu predlogu za predložitev listin in odločilo, da stroške postopka krije nasprotni udeleženec (tretji odstavek 52. člena ZGD-1).

6. Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje 6. 10. 2021 sprejelo sklep, da se narok preloži za nedoločen čas, torej ni zaključilo glavne obravnave. Predlagatelj se je tako z dejstvom, da je postopek (glavna obravnava) končan, seznanil šele z vročitvijo sklepa z dne 19. 8. 2022, stroške postopka pa je nato prilglasil pred potekom osmih dni po vročitvi tega sklepa (vloga z dne 30. 8. 2022). Glede na potek postopka mu tako ni mogoče očitati, da je stroške priglasil prepozno, ker jih ni priglasil že na naroku 6. 10. 2021. Sodišče prve stopnje je zato njegove stroške, priglašene v vlogi 30. 8. 2022, utemeljeno upoštevalo kot pravočasne in o njih odločilo z izpodbijanim sklepom (tretji odstavek 163. člena ZPP).

7. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje stroške predlagatelja odmerilo previsoko glede na tar. št. 30 OT in merila iz 3. člena OT o vrednostenju storitev.1 Sodišče je namreč v celoti sledilo utemeljitvi predlagatelja iz njegovega stroškovnika, kljub temu, da vsi njegovi navedeni kriteriji (uporaba tujega jezika, poglobljeno poznavanje tematike med družbenikoma, zbiranje podatkov glede navedenega in čas za navedeno) v merilih iz 3. člena OT niso zajeti. 3. člen OT določa, da se storitve vrednotijo po naslednjih merilih: strokovna zahtevnost; odgovornost; vrednost obravnavanja predmeta; specialistično znanje; strokovno znanje s področja drugih strok; znanje tujih pravnih virov; uporaba tujega jezika; čas, potreben za izvršitev dela; število zastopanih oseb in druga merila, določena s tarifo. Glede na navedeno tako pritožba utemeljeno opozarja, da "poglobljeno poznavanje tematike med družbenikoma" ne predstavlja merila, ki bi utemeljevalo višje vrednotenje storitve po 3. členu OT. Prav tako za vlogo in zastopanje na naroku ni bilo potrebno specialistično znanje, znanje s področja drugih strok in znanje tujih pravnih virov.2 Ker odvetnik zastopa tujo pravno osebo3, je sodišče prve stopnje pri vrednotenju storitve tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno upoštevalo znanje oziroma uporabo tujega jezika. Sicer pa iz podatkov spisa tudi ni razvidno, da bi bil za sestavo predloga in udeležbo na naroku potreben daljši čas4, ali da bi bila storitev povezana z večjo odgovornostjo. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da se opravljena odvetniška storitev v tem postopku približuje spodnji meji zahtevnosti in je tako glede na okoliščine primera in uporabo tujega jezika ustrezna osnova za odmero nagrade 500 točk in ne priznanih 1150 točk. 8. Ob upoštevanju navedenega je pritožbeno sodišče predlagatelju priznalo 500 točk za sestavo predloga (tar. št. 30/1 OT), 500 točk za zastopanje na naroku (tar. št. 30/3 OT), 2 % materialne stroške v višini 20 točk in 22 % DDV, kar vse skupaj znaša 746,64 EUR. Skupno s sodno takso za postopek o predlogu v znesku 150,00 EUR tako priznani stroški predlagatelja v tem postopku znašajo 896,64 EUR.

9. Glede na vse navedeno je pritožba delno utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Nasprotni udeleženec je s pritožbo delno uspel, zato mu je predlagatelj glede na uspeh dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ti obsegajo nagrado za sestavo pritožbe v višini 150 točk (tar. št. 30/4 OT), 2 % materialne stroške v višini 1,80 točk, 22 % DDV in sodno takso za pritožbo v znesku 66,00 EUR, kar vse skupaj znaša 177,99 EUR. Glede na 53 % uspeh s pritožbo, je tako predlagatelj nasprotnemu udeležencu dolžan v roku 15 dni povrniti 94,33 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

1 Tar. št. 30 OT določa, da se za vlogo, s katero se uvede postopek in prvi narok v postopku glede na merila iz 3. člena OT prizna od 300 do 2000 točk. 2 Tega sicer predlagatelj v utemeljitvi stroškovnika niti ne zatrjuje. 3 Iz predloženega pooblastila v spisu (priloga A1) izhaja, da je tudi zakoniti zastopnik tuja fizična oseba. 4 Kljub temu, da je predlog za predložitev listin vsebovan v tožbi.