Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odškodninska odgovornost je podana le, če so kumulativno podane vse njene predpostavke (škodljivo dejstvo, škoda, vzročna zveza in odgovornost).
Pritožbo tožeče stranke se zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek glede ugotovitve obstoja terjatve tožeče stranke proti toženi stranki, ki je v stečaju, glede odškodnine za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 10.000.000,00 SIT.
Tožeča stranka zatrjuje v pritožbi pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev navedene sodbe.
Trdi, da so zaključki sodišča prve stopnje povsem nesprejemljivi. Za škodni dogodek in nastalo škodo naj bi bila izključno odgovorna tožena stranka. Tožnik je bil pod hudim psihičnim pritiskom, tožena stranka pa ga ni dovolj poučila o nevarnostih, ki izvirajo iz prevoza določenih tovorov in tudi ni zavarovala svoje odgovornosti ali odgovornosti delavca. Pritožnik nadalje komentira dokaze, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje in zatrjuje, da bi moralo sodišče v celoti ugoditi tožbenemu zahtevku.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje.
Prvostopno sodišče sicer ni ugotavljalo vseh predpostavk odškodninske obveznosti, je pa dovolj zanesljivo ugotovilo, da morebitna tožnikova škoda ni v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem tožene stranke. V zvezi s tem je sodišče pravilno interpretiralo določbe Carinske konvencije o mednarodnem prevozu blaga na podlagi Carneta TIR (Ur.
list št. 35/92) v smislu, da bi moral tožnik glede na naravo prevoza zanesljivo izročiti tovor pri pristojni carinarnici. Tožnik je imel z mednarodnimi prevozi dovolj izkušenj in je tudi izpovedal, da je točno vedel, kako bi moral pravilno ravnati (zapisnik o zaslišanju tožnika na strani 26 sodnega spisa). Zatrjevana škoda zato v nobenem primeru ne more izvirati iz nejasnih navodil tožene stranke. Ker tako zanesljivo ni podana vsaj ena predpostavka odškodninske obveznosti, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Pri tem tudi ni naredilo takšnih kršitev določb pravdnega postopka, da bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti.
Zaradi tega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje (368. čl. Zakona o pravdnem postopku).