Jedro

Stroški postopka po ZUP so vezani na postopek o določeni upravni stvari in so del odločbe o glavni stvari, lahko pa se o stroških postopka odloči s sklepom, vendar mora biti to v odločbi o glavni stvari navedeno. V obravnavanem primeru je bila sporna dodelitev štipendije in vračilo prejetih štipendij. Ker so v tem postopku pred prvostopenjskim sodiščem ostali sporni le stroški postopka, se stvarna pristojnost določi po vsebini glavne stvari. Glavna stvar pa se nanaša na pravico do štipendije, torej na zadevo, o kateri je po točki 3. c 7. člena ZDSS-1 stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu (I. točka izreka) in da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Upravnemu sodišču RS - Zunanjemu oddelku v A. (II. točka izreka). Ocenilo je, da v spornem primeru ne gre za socialni spor, saj tožnica s tožbo ne uveljavlja nobene od pravic, določene v 7. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; ZDSS-1), niti ne gre za primere, da bi bilo socialno sodišče pristojno odločati o sporu, za katere tako določa zakon. V predmetni zadevi tožeča stranka zahteva presojo zakonitosti II. točke dokončnega upravnega akta tožene stranke, s katero je bilo odločeno, da v postopku posebnih stroškov ni bilo.

2. Pritožuje se tožnica. Navaja, da je dne 22. 5. 2015 vložila tožbo tudi na Upravno sodišče RS in vtoževala priglašene stroške v upravnem postopku, saj se je ta začel po uradni dolžnosti. Upravno sodišče RS se je s sklepom opr. št. III U 123/2015-2 z dne 29. 5. 2015 izreklo za stvarno nepristojno, ker naj bi v zadevi šlo za spor o dodelitvi Zoisove štipendije in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. To je to drugo tožbo zavrglo zaradi litispendence. Če sodišče meni, da je stvarno nepristojno za obravnavanje tožbe, bi moralo upoštevati, da se je v isti zadevi tudi Upravno sodišče RS že izreklo za stvarno nepristojno in bi moralo sprožiti spor o pristojnosti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v skladu s pritožbenimi navedbami in v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; ZPP) upoštevajoč 366. člen ZPP. Pri navedenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da je Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije ugotovil, da tožnica prejema drugo štipendijo oziroma drug prejemek in po uradni dolžnosti uvedel obnovo postopka v zvezi z izpolnjevanjem splošnih pogojev za dodelitev pravice do Zoisove štipendije. Z odločbo z dne 13. 6. 2013 je dovolil obnovo postopka, zavrnil vlogo za dodelitev štipendije in vračilo prejetih štipendij. Zoper I. točko odločbe je tožnica dne 9. 9. 2013 vložila pritožbo in priglasila stroške postopka po veljavni odvetniški tarifi, nastalih s pritožbo. O pritožbi je toženec odločil z odločbo z dne 21. 4. 2015. Pritožbi je ugodil, izpodbijano odločbo odpravil ter postopek ustavil (I. točka izreka), v II. točki pa odločil, da v postopku posebnih stroškov ni bilo. Zoper II. točko dokončne odločbe toženca št. ... z dne 21. 4. 2015 (da v postopku posebnih stroškov ni bilo), je tožnica vložila pri prvostopenjskemu sodišču tožbo, v skladu s pravnim poukom v dokončni odločbi.

6. Prvostopenjsko sodišče sicer pravilno ugotavlja, da v tožbi tožeča stranka ne uveljavlja nobene od pravic, določenih v 7. členu ZDSS-1, niti da zakon ne določa pristojnosti in iz navedenega sklepal, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje o pritožbi glede stroškov.

7. Stroški postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku, ki se uporablja tudi v navedeni upravni zadevi, ker gre za upravni akt, so vedno vezani na postopek o določeni upravni stvari in so del odločbe o glavni stvari, lahko pa se o stroških postopka odloči s sklepom, vendar mora biti to v odločbi o glavni stvari navedeno. V obravnavanem primeru je o glavni stvari tožena stranka odločala glede vloge za dodelitev štipendije in vračila prejetih štipendij. Ker so v tem postopku pred prvostopenjskim sodiščem ostali sporni le stroški postopka, se stvarna pristojnost določi po vsebini glavne stvari. Glavna stvar pa se nanaša na pravico do štipendije, torej na zadevo, o kateri je po točki 3. c 7. člena ZDSS-1 stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno v tej zadevi stvarno pristojnost sodišča glede stroškov postopka vezati na pristojnost odločanja o glavni stvari.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem je sklenilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.