Jedro

Otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo so opredeljeni v Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Pravilnik). Po 1. odstavku 6. člena Pravilnika se za dolgotrajno hudo bolne otroke štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroke s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dlje kot 6 mesecev. Pod naslovom I "Kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo" so ti določeni od 2. do 7. člena, torej gre tudi za otroke iz 6. člena Pravilnika. Skladno z 2. odstavkom 6. člena Pravilnika je Seznam hudih bolezni sestavni del Pravilnika. Po 21. točki Seznama gre za rak - za dobo še 3 let po končanem zdravljenju.

Po sodni praksi pritožbenega sodišča so starši za otroka z določeno boleznijo iz seznama hudih bolezni, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, upravičeni do dodatka za nego in varstvo otroka v višjem znesku. Prav takšno stanje je podano v obravnavani zadevi. Zdravniški komisiji prve in druge stopnje sta namreč že v predsodnem upravnem postopku podali skladno mnenje, da gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, točka 21 Seznama hudih bolezni. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino relevantno. Pomeni namreč, da gre za otroka z določeno boleznijo iz Seznama hudih bolezni, kot je določeno v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1, ki potrebuje posebno nego in varstvo, zato so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za nego v višjem znesku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Odločba tožene stranke št. ... z dne 29. 11. 2016 se odpravi, odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 8. 9. 2016 pa se spremeni tako, da se znesek "100,00 EUR" zviša na "200,00 EUR." Tožena stranka je dolžna tožnici plačati razliko med že izplačanimi in s to sodbo dosojenimi zneski dodatka za nego, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razlik v dodatku, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska razlike v obdobju od 1. 9. 2016 dalje v plačilo do plačila, v roku 15 dni od prejema te sodbe.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 991,98 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške pritožbe v znesku 175,57 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo v izreku te sodbe citirane dokončne odločbe in spremembo citirane prvostopenjske odločbe tako, da se znesek 100,00 EUR nadomesti z zneskom 200,00 EUR. Sklenilo je, da tožnica krije stroške pritožbe sama. Presodilo je, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Pri otroku je podana huda bolezen iz 21. točke Seznama težkih, kroničnih bolezni in stanj ter potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno varstvo, zato je po 3. odstavku 79. člena ZSDP-1 upravičena do dodatka v višini 200,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da ji pripada dodatek zaradi povišanih življenjskih stroškov v višini 100,00 EUR mesečno. Pripada ji višji dodatek zaradi posebne nege in varstva otroka. Izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti. Bolezen je bila tako težka, da zdravljenje v Sloveniji sploh ni bilo mogoče, zato je bil otrok napoten na zdravljenje v tujino. Višina dodatka je odvisna od tega, ali gre za povišane življenjske stroške ali posebno nego in varstvo otroka (Psp 122/2016). Otrok posebno nego in varstvo potrebuje tudi po mnenju zdravniških komisij I. in II. stopnje. Je kronično bolan, kljub zdravljenju je pričakovati trajne posledice oziroma gre za bolezen, ki zahteva zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dlje kot 6 mesecev. Primeri, pri katerih upravičencu pripada višji dodatek, so določeni alternativno. Zdravniška komisija nima pristojnosti, da bi višino dodatka pogojevala še z drugimi boleznimi oziroma pogoji, ki niso določeni v zakonu, temveč bolezen le klasificira. Zaključek, da bi moral biti otrok za upravičenost do višjega dodatka še težje moten v duševnem razvoju ali gibalno oviran, je zmoten. Česa takega ne predpisujeta niti zakon niti Pravilnik. Pravilnik določa posebne kriterije za tista bolezenska stanja, ki niso določena v Seznamu. To pa ne velja za bolezni, ki so v Seznamu določene in utemeljujejo potrebo po posebni negi in varstvu ter s tem po višjem dodatku. Sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicuje na 7. člen Pravilnika. Opozarja še na stališče iz VIII Ips 148/2017. Predlaga povrnitev stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano zavrnilno sodbo ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Predmet tega postopka je presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o priznanju dodatka za nego otroka B.B. v višini 100,00 EUR za čas od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2020. Sporno je, ali je tožnica upravičena do dodatka za nego otroka v višjem znesku 200,00 EUR.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je 79. člen Zakon o socialnem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)2. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ter je namenjen kritju povečanja življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi otroka. Višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je določena v znesku 100,00 EUR mesečno (1. in 2. odstavek 79. člena ZSDP-1). V 3. odstavku citirane določbe pa je opredeljen dodatek za nego otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Znaša 200,00 EUR mesečno. Višina dodatka za nego otroka je torej po višini različna. Odvisna je od tega, ali gre za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov (100,00 EUR), ali pa gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (200,00 EUR). Pogoji za priznanje dodatka za nego v višjem znesku so v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1 določeni alternativno.

7. Otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo so opredeljeni v Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Pravilnik)3. Po 1. odstavku 6. člena Pravilnika se za dolgotrajno hudo bolne otroke štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroke s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dlje kot 6 mesecev. Pod naslovom I "Kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo" so ti določeni od 2. do 7. člena, torej gre tudi za otroke iz 6. člena Pravilnika. Skladno z 2. odstavkom 6. člena Pravilnika je Seznam hudih bolezni sestavni del Pravilnika. Po 21. točki Seznama gre za rak - za dobo še 3 let po končanem zdravljenju.

8. Po sodni praksi pritožbenega sodišča4 so starši za otroka z določeno boleznijo iz seznama hudih bolezni, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, upravičeni do dodatka za nego in varstvo otroka v višjem znesku. Prav takšno stanje je podano v obravnavani zadevi. Zdravniški komisiji prve in druge stopnje sta namreč že v predsodnem upravnem postopku podali skladno mnenje, da gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, točka 21 Seznama hudih bolezni. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino relevantno. Pomeni namreč, da gre za otroka z določeno boleznijo iz Seznama hudih bolezni, kot je določeno v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1, ki potrebuje posebno nego in varstvo, zato so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za nego v višjem znesku.

9. Tožnica je torej upravičena do dodatka za nego otroka B.B. za obdobje od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2020 v znesku 200,00 EUR z uskladitvami, zato sta izpodbijani odločbi v delu glede priznanja dodatka za nego v višini 100,00 EUR nepravilni in nezakoniti ter posledično z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek v delu na odpravo dokončne odločbe in spremembo prvostopenjske odločbe tako, da se znesek 100,00 EUR nadomesti z zneskom 200,00 EUR, neutemeljeno zavrnjen.

10. Ob upravičenosti do dodatka za nego otroka v višjem znesku že vse od 1. 9. 2016 dalje, pa je tožnica upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti od razlik v dodatku, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska razlike v obdobju od 1. 9. 2016 dalje v plačilo do plačila, kot jih je vtoževala s tožbenim zahtevkom.5 Ker ZSDP-1 ne ureja plačila zakonskih zamudnih obresti, je po sodni praksi pritožbenega sodišča6 pravna podlaga za rešitev vtoževanega akcesornega zahtevka podana v Obligacijskem zakoniku (OZ)7. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (1. odstavek 378. člen OZ). Po 1. odstavku 299. člena OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Višji dodatek za nego bi moral biti tožnici izplačevan že za obdobje od 1. 9. 2016 dalje. Ker do izplačila v tem znesku ni prišlo zaradi nepravilne in nezakonite odločbe, je toženec dolžan tožnici plačati še zakonske zamudne obresti od razlik v dodatku, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska razlike v plačilo, kot je mesečno določena s terminskim planom za javne transferje, do plačila.

11. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na temelju 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)8 spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe. Torej odpravilo izpodbijano dokončno odločbo, prvostopenjsko pa spremenilo tako, da je znesek 100,00 EUR zvišalo na 200,00 EUR. Hkrati je pritožbeno sodišče toženca zavezalo, da tožnici plača razliko med že izplačanimi in s to sodbo dosojenimi zneski dodatka za nego, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razlik v dodatku v obdobju od 1. 9. 2016 dalje, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska razlike v plačilo do plačila.

12. Ob spremenjeni prvostopenjski sodbi je tožnica s tožbenim zahtevkom uspela, zato je bilo potrebno odločiti, da ji je toženec v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP dolžan povrniti stroške postopka v znesku 991,98 EUR. Na podlagi Odvetniške tarife (OT)9 je tožnici priznanih 300 točk za tožbo, 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 28. 2. 2017, 300 točk za zastopanje na prvem naroku, 80 točk za odsotnost iz pisarne, 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 3. 10. 2017, 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 12. 12. 2017, 150 točk za zastopanje na drugem naroku, 80 točk za odsotnost iz pisarne, 2 % materialnih stroškov, 2 krat 35,52 EUR za kilometrino na relaciji Gornja Radgona - Maribor - Gornja Radgona in 22 % DDV, kar skupaj znaša 991,98 EUR. Priglašenih nagrad za posvet s stranko, pregled spisov in dokumentacije ter prejem ter posredovanje sodbe stranki pritožbeno sodišče ni prisodilo, ker so že zajete v druge stroške. Urgenco z dne 19. 6. 2017 je pritožbeno sodišče ocenilo kot nepotrebno. Utemeljena ni niti priglašena urnina za drugi narok, ki je trajal le 10 minut. 13. Ker je tožnica s pritožbo uspela, je pritožbeno sodišče tožencu na temelju 165. člena ZPP naložilo še plačilo stroškov pritožbe, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe. V skladu z OT je priznalo 375 točk za pritožbo in 2 % iz naslova materialnih stroškov, skupaj torej 175,57 EUR.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 89/2014. 4 Psp 40/2018, Psp 11/2018. 5 Listovna številka 4 sodnega spisa. 6 Npr. Psp 153/2018. 7 OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 9 Ur. l. RS, št. 2/2015.