Jedro

S predložitvijo obširne listinske dokumentacije (dokazov) stranka ne more nadomestiti manjkajočih trditev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2005/12089 z dne 02. 11. 2005 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 38,19 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni navedla in pojasnila, kaj sploh terja od toženke, kar ne drži. Predmetni postopek se je namreč začel z vložitvijo predloga za izvršbo na osnovi izpiska iz knjigovodske evidence, v katerem je za vsak mesec navedeno, katere postavke in v kakšni višini tožena stranka tožeči dolguje in so zato predmet te pravde (prej izvršbe). Predlog za izvršbo, skupaj s prvo pripravljalno vlogo predstavlja tožbo, torej je izpisek iz knjigovodske evidence del tožbenih navedb. Tožeča stranka je v prvo pripravljalno vlogo povzela skupen dolg toženke po posameznih mesecih, pri čemer ne gre za naštevanje abstraktnih zneskov. Iz izpiska iz knjigovodske evidence namreč izhaja, da po računu z datumom zapadlosti 15.5.2004 tožena stranka dolguje strošek za vodenje rezervnega sklada v višini 284,69 SIT in zamudne obresti v višini 240,76 SIT, torej skupaj 525,45 SIT, kar je natančno 2,19 EUR, kot je tožeča stranka navedla v prvi pripravljalni vlogi. Ugotovitev sodišča, da tožeča stranka ni navedla, kaj vtožuje oziroma kaj naj bi posamezne postavke pomenile, je protispisna, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka. Prav tako ne drži očitek o nekorektnem zasipavanju z listinsko dokumentacijo. Ker je vtoževanih več postavk, je tožeča stranka za vsako izmed njih priložila fakturo dobavitelja, potrdilo o plačilu dobavitelju s strani tožeče stranke ter razdelilnik stroškov, kar je nujno za utemeljitev zahtevka. Tožeča stranka je tako dokazala utemeljenost prav vsake od vtoževanih postavk. Iz razdelilnikov stroškov je tudi razvidno, kaj na primer predstavlja postavka „obratovalni stroški“ v posameznem konkretnem primeru, enako velja za vse ostale vtoževane postavke, nasprotno tožena stranka ni dokazala utemeljenosti neplačevanja. Glede na pravilo o dokaznem bremenu bi moralo sodišče ugovore tožene stranke zavrniti. Glede arbitražne klavzule navaja, da ni veljavna in predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi, sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa naj zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka v obširnem odgovoru na pritožbo pritožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi gre za spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, v nadaljevanju ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

Tožeča stranka v pritožbi absolutno bistveno kršitev določb postopka tudi zatrjuje in sicer z navedbo, da je ugotovitev sodišča, da tožeča stranka ni navedla, kaj vtožuje oziroma kaj naj bi posamezne postavke pomenile, protispisna, vendar ta pritožbena navedba ni utemeljena. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje glede trditvenega in dokaznega bremena, pravilne pa so tudi ugotovitve, da s predložitvijo obširne listinske dokumentacije stranka ne more nadomestiti manjkajočih trditev ter ugotovitve, da so trditve tožeče stranke pavšalne in pomanjkljive in da tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi sicer našteva (abstraktne) zneske, ki jih terja od tožene stranke, pri tem pa ne navede, kaj naj bi posamezne številke pomenile. Pravilne so tudi nadaljnje ugotovitve, da tožeča stranka zgolj pavšalno našteva posamezne vrste stroškov, kolikor toliko določno obrazloži le strošek vodenja rezervnega sklada, na trditve tožene stranke je tožeča stranka odgovorila zgolj posplošeno.

Ni utemeljena pritožbena navedba, da naj bi izpisek iz knjigovodske evidence predstavljal del tožbenih navedb, glede na to, da je bil priložen predlogu za izvršbo. Izpisek iz knjigovodske evidence, ki je bil sicer kot verodostojna listina podlaga za izvršbo, v pravdnem postopku predstavlja le dokaz in ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev tožeče stranke. Zato ne drži, da naj bi tožeča stranka natančno navedla, kaj je predmet pravde, po posameznih vtoževanih postavkah, nasprotno, pravilne so ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje, zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka pa zato ni podana.

Glede listinske dokumentacije je ugotoviti, da je tožeča stranka res predložila obširno dokumentacijo, ali gre za nekorektno zasipavanje ni pravno relevantno, odločilno je, da ta dokumentacija predstavlja le dokaze za utemeljitev zahtevka, ne more pa nadomestiti pomanjkljivih trditev. Teh tako tudi ne morejo nadomestiti priloženi razdelilniki stroškov, ki so le dokaz za dokazovanje zatrjevanega. Z izpodbijanjem dokazov, predloženih s strani tožene stranke glede tega, katerih stroškov ni plačevala, tožeča stranka posredno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, to je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so dokazana delna plačila, kot jih zatrjuje tožena stranka, zato tovrstna pritožbena navedba v sporu majhne vrednosti ni dopustna.

Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da ne vztraja pri arbitražni klavzuli, se sodišče druge stopnje glede tega ne opredeljuje in je zadevo obravnavalo meritorno.

Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen in 154. člen ZPP).