Jedro

Nepremičnina, ki je predmet prodaje, je po zatrjevanju pritožnika predmet ločitvene pravice. Če pritožnikove navedbe držijo, predstavlja posebno stečajno maso. To premoženje je potrebno voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase. Ločitvena pravica pa ne preprečuje unovčenja premoženja, ki je predmet te ločitvene pravice, pač pa ima ločitveni upnik zgolj prednostno poplačilno upravičenje na denarnem dobroimetju, doseženem z unovčenjem tega premoženja. Ločitveni upnik ne more preprečiti prodaje predmetne nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika A. M. (r. št. 186) zoper sklep o prodaji z dne 17. 10. 2019 (r. št. 182).

2. Upnik A. M. je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Navajal je, da je sklep neveljaven, nezakonit in protiustaven in smiselno predlagal njegovo razveljavitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da ni podana pravna podlaga za prodajo nepremičnin, ker ima na teh nepremičninah vknjiženo hipoteko za zavarovanje terjatve, višje od ocenjene vrednosti nepremičnin. Navedeno stališče pritožnika je pravno zmotno. Vknižena hipoteka ni ovira za prodajo nepremičnin v stečajnem postopku. Pritožnik očitno zamenjuje ločitveno pravico z izločitveno pravico. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku (prim. 22. člen ZFPPIPP). Hipoteka pa spada med ločitvene pravice (prim. 19. člen ZFPPIPP). Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Nepremičnina, ki je predmet prodaje, je po zatrjevanju pritožnika predmet ločitvene pravice. Če pritožnikove navedbe držijo, predstavlja posebno stečajno maso. To premoženje je potrebno voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase. Ločitvena pravica pa ne preprečuje unovčenja premoženja, ki je predmet te ločitvene pravice, pač pa ima ločitveni upnik zgolj prednostno poplačilno upravičenje na denarnem dobroimetju, doseženem z unovčenjem tega premoženja. Ločitveni upnik ne more preprečiti prodaje predmetne nepremičnine.

5. Pritožnik navaja tudi, da je vložil predlog za razrešitev upraviteljice, ki naj zato ne bi smela več opravljati nobenih opravil v stečajnem postopku. Vendar navedeno stališče ni pravilno. ZFPPIPP v prvem odstavku 120. člena določa, da pravice razrešenega upravitelja zastopati insolventnega dolžnika in vse njegove pristojnosti v postopku prenehajo z izdajo sklepa o razrešitvi. Nastanek pravnih posledic razrešitve upravitelja zakon veže na izdajo sklepa o razrešitvi, ne pa na vložitev predloga za razrešitev. Sklep o razrešitvi upraviteljice pa v tem postopku ni bil izdan.

6. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).