Jedro

V danem primeru namreč dograditev balkona v prvem nadstropju stanovanjske hiše ni v interesu obeh solastnikov nepremičnine. Slednja pa tudi brez legalizacije črno gradnje dosega svoj namen in je v celoti sposobna za obratovanje in bivanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice, ki glasi, "da se nadomesti manjkajoče soglasje nasprotnega udeleženca za pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo balkona v obliki črke L na vogalu zahodne in severne stene stanovanjskega objekta tlorisne velikosti 4,30 m x 1,20 m + 8,90 m x 1,20 m, na višini 3,60 m, podprtega s petimi betonskimi stebri (premera 0,20 m in višine 3,60 m), povezanimi s tlemi v katastrski občini A, zemljišče parc. št. 82/13 (ID), oznaka stavbe x-y" (točka I izreka). Posledično je sodišče prve stopnje sklenilo še, da predlagateljica krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper citirani sklep sodišča prve stopnje se pritožuje predlagateljica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter 42. členom Zakona o nepravnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da v danem primeru ne gre za posel rednega upravljanja, saj se je neutemeljeno sklicevalo na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 228/2012 z dne 27. 2. 2014, ki ne ureja dejanskega stanja primerljivega obravnavanemu, saj se nanaša na legalizacijo prizidka, ne pa balkona. Ker je balkon v danem primeru že dokončan, ne gre za nadomeščanje soglasja k dograditvi, nadgradnji ali preureditvi nepremičnine, kot je bilo to v referenčnem primeru. V tej zvezi pritožba še dodaja, da nasprotni udeleženec ni nikoli zahteval varstva svoje solastninske pravice in ni nikoli zahteval rušitve spornega balkona. Legalizacija objekta je tako nedvomno v korist obeh nepravdnih strank, saj bo šele z njo zgradba sposobna za celostno obratovanje in doseganje svojega namena.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 42. členom ZNP-1 določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje po pregledu in proučitvi sodnega spisa ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbo zatrjevanih bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

6. Pregled zadeve pokaže, da je pritožbeno nesporno, da sta nepravdni stranki solastnici nepremičnine parc. št. 82/13, k.o. A., na kateri stoji stavba št. x-y, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu M., R. Nepravdni stranki sta si uporabo predmetne stanovanjske hiše ustno razdelili tako, da predlagateljica uporablja prvo nadstropje stanovanjske hiše, nasprotni udeleženec pa pritličje, pri čemer je klet v souporabi obeh. Prav tako je pritožbeno nesporno, da je predlagateljica brez soglasja nasprotnega udeležena leta 1998 pričela z gradnjo balkona v obliki črke L v prvem nadstropju stanovanjske hiše, kar je nasprotni udeleženec večkrat prijavil gradbeni inšpekciji, ki je naposled z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Maribor, št. 06122-1875/2014/35 z dne 15. 4. 2018 (priloga spisa A3), odredila vzpostavitev prejšnja stanja oziroma rušitev spornega objekta v 150 dneh od vročitve odločbe (2. točka izreka). Zoper citirano odločbo je predlagateljica sicer vložila pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa in o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno.

7. Upoštevajoč povzeto pritožbeno nesporno dejansko stanje sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da nadomestitev soglasja nasprotnega udeleženca kot solastnika predmetne nepremične za pridobitev gradbenega dovoljenja v postopku legalizacije spornega balkona, ne predstavlja posla rednega upravljanja, ki bi bil nujen za redno vzdrževanje stvari (tretji in četrti odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju: SPZ).

8. V nepravdnem postopku lahko namreč sodišče voljo (soglasje) posameznega solatnika nadomesti samo, če gre za posel, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari (četrti odstavek 67. člena SPZ). V skladu s tretjim odstavkom 67. člena SPZ se kot posli rednega upravljanja, ki so potrebni za vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena štejejo posli, ki so običajno potrebni za ohranjanje stvari v dobrem stanju, torej za ohranitev substance stvari in njene zmožnosti služiti svojemu namenu. Nujni pa so tisti, ki ne trpijo odlašanja. Ne zadostuje, da bi bili le v interesu posameznih solastnikov, temveč morajo biti v interesu skupnosti1, čemur pa v obravnavanem primeru ni tako, kot je to pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje.

9. V danem primeru namreč dograditev balkona v prvem nadstropju stanovanjske hiše ni v interesu obeh solastnikov nepremičnine. Slednja pa tudi brez legalizacije črno gradnje dosega svoj namen in je v celoti sposobna za obratovanje in bivanje.

10. V danem primeru gre tako za posel, ki presega okvir rednega upravljanja in za katerega je potrebno soglasje vseh solastnikov, zato sodišče ne more nadomestiti volje posameznega solastnika2. 11. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljeno oprlo tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 228/2012 z dne 27. 2. 2014, ki nedvomno obravnava primerljivo dejansko stanje obravnavanemu. V obeh primerih gre namreč za nadomestitve soglasja nasprotnega udeleženca legalizaciji dograditve (nadgraditve oziroma preureditve nepremičnine), ki je črna gradnja, le da v referenčnem primeru to prizidek, v obravnavanem primeru pa balkon. V tej zvezi pritožba neutemeljeno navaja, da ne gre za nadomeščanje soglasja k dograditvi, saj je balkon že končan. Slednji je namreč črna gradnja, kateri se je nasprotni udeleženec ves čas upiral tako, da je varstvo svoje solastninske pravice uveljavljal v upravnem postopku.

12. Predlagateljica stroškovno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zgolj v posledici pritožbe zoper glavno stvar, pri tem pa svojih pritožbenih navedb v tem delu vsebinsko ne utemelji, zato je sodišče druge stopnje pritožbo po tem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 42. členom ZNP-1), v tem delu prav tako zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Upoštevajoč navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), pri tem pa se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 prof. dr. Vesna Rijavec in drugi, Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 342. 2 Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 228/2012 z dne 27. 2. 2014. Primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2708/2014 z dne 19. 11. 2014.