17. 4. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Rolanda Henninga, Zvezna republika Nemčija, ki ga zastopata Marko Rajčevič Lah in Anton Grilc, odvetnika v Ljubljani, na seji 17. aprila 2015

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 3501/2012 z dne 13. 2. 2013 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 246/2012-II z dne 11. 10. 2012 in s plačilnim nalogom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 246/2012 z dne 12. 9. 2012 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 16., 17. in 21. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in 97/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija odločitev o zavrnitvi njegove pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek s pritožbo v pravdni zadevi. Obenem vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti treh določb Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Izpodbijani 16. člen ZST-1 je določal višino takse glede na vrednost spornega predmeta, 17. člen ZST-1 določa višino takse glede na vrednost spornega predmeta v nepravdnih postopkih, 21. člen istega Zakona pa določa zgornjo mejo pri odmerjanju te takse. Tako predpisana višina sodnih taks je po pobudnikovem mnenju pretirana, nerazumna in nesorazmerna. Zato naj bi bile vse tri določbe same po sebi, še posebej pa v povezavi z 18. členom ZST-1, kakor so ga v izpodbijanih aktih razlagala sodišča, v neskladju z 2. členom, prvim odstavkom 23. člena in 25. členom Ustave.

2.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena (tretja alineja prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise, na podlagi 47. člena ZUstS pa lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti.

4.Izpodbijani 16. člen ZST-1 je po vložitvi pobude nehal veljati.[1] Ta predpis ni učinkoval neposredno, prav tako ne učinkujeta neposredno niti izpodbijana 17. in 21. člen ZST-1.

5.Če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Enako velja, ko gre za neveljaven predpis, ki ne učinkuje neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) namreč sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.

6.Pobudnik je sicer vložil ustavno pritožbo zoper sodne odločbe, ki so oprte na dve izmed izpodbijanih zakonskih določb – na 16. in 21. člen ZST-1. Vendar je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper te posamične akte zavrglo, ker ni dovoljena (1. točka izreka). Zato pobudnik iz razlogov, navedenih v citiranih sklepih Ustavnega sodišča, ne izkazuje pravovarstvene potrebe oziroma pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Glede na to je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

[1]Spremenjen je bil z uveljavitvijo 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 63/13 – ZST-1B).