Jedro

Korektivno sredstvo, s katerim oseba, ki v pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku ni sodelovala, lahko uveljavi svoj pravico do zapuščine, je pravda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Potem, ko so pritožnice ugotovile, da so njihovi pravni prednici (mami A. T.) lastna zemljišča po zemljiškoknjižnih podatkih v lasti tretje osebe, one pa v zapuščinskem postopku niso sodelovale, so v tem zapuščinskem postopku vložile predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in pritožbo. Z izpodbijanim sklepom je zapuščinsko sodišče oba predloga in pritožbo zavrglo in pritožnice seznanilo, da svoje pravice lahko uveljavljajo v pravdi.

2. Pritožujejo se S. B., I. T., Z. B.-R. in Z. P.. Uveljavljajo vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagajo, da sodišče izvede zapuščinski postopek po njihovi pokojni mami in odloči, da dedujejo, skupaj z nečakinjo G. C., vsaka do 1/5. Menijo, da sklep, na osnovi katerega je premoženje pripadlo v last S. P., ni mogel postati pravnomočen, ker one kot zakonite dedinje v postopku niso sodelovale. Navajajo, da jim je bil sklep vročen šele 20.3.2012. Menijo, da so na podlagi 116. čl. ZPP podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje (v čas zapuščinske obravnave), ker so iz upravičenega razloga zamudile rok za pritožbo. Navajajo, da jih je S. P. zamolčal in s tem izigral. Nepremičnine je izločal z neresnično izjavo, da nepremičnine vzdržuje in obdeluje od leta 1980 dalje in da jih je priposestvoval. To ni res, ker je bilo njegovo prvo dejanje konec tedna 16.3.2012, ko je začel označevati mejo. Poudarjajo, da so reagirale takoj, ko so jih sosedje obvestili o tem dejanju. Trdijo, da bi minimalna skrbnost CSD Novo mesto pripeljala do njih. Njihove podatke imata tudi GURS in DURS in bi jih sodišče lahko pridobilo. Prilagajo odločbo GU Novo mesto ter zapisnik ustne obravnave in trdijo, da je iz teh listin razvidno, da so upravljavke in lastnice nepremičnin. Navajajo, da je S. P. priznal neveljavnost dedne izjave in dne 19.3.2012 pri njihovem pooblaščencu podpisal izjavo, da se strinja z razveljavitvijo sklepa, s katerim je nepremičnine pridobil v last in tudi z razveljavitvijo zemljiškoknjižnega sklepa ter vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba je kot nedovoljena utemeljeno zavržena, saj pritožnice v postopku na prvi stopnji niso sodelovale. Za ugotovitev dedičev, ki so bili neznani, je sodišče izvedlo ustrezen postopek (206. čl. Zakona o dedovanju), pa se na poziv niso odzvale (175. čl. Zakona o dedovanju in 4. odstavek 343. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče soglaša tudi z razlogi, s katerimi svojo odločitev utemeljuje prvostopenjsko sodišče in se v izogib ponavljanju na te razloge sklicuje. Z nobenim od pravnih sredstev, ki jih pritožnice uveljavljajo, ne morejo spremeniti odločitve, sprejete v pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku. Dejstvo, da pritožnice uvedbe postopa niso predlagale, ni pravno pomembno, ker sodišče zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti takoj ko izve, da je kdo umrl (164. čl. Zakona o dedovanju).

5. Zapuščinski postopek po pok. A.T. je bil izveden. V postopku je bilo – potem ko se na poziv neznanim dedičem, da se k dedovanju priglasijo, nobeden od dedičev ni priglasil – ugotovljeno, da premoženja, ki bi tvorilo zapuščino A. T., ni. Zapuščinskega postopka ni mogoče obnoviti ali ponovno uvesti (224. čl. Zakona o dedovanju). Vrnitev v prejšnje stanje ne pride v poštev, ker Zakon o dedovanju – za primer, ko dedič, ki v postopku ni sodeloval, po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka uveljavlja kakšno pravico do zapuščine – predvideva uveljavljanje dedne pravice v pravdi; korektivno sredstvo, s katerim je mogoče doseči pravico do zapuščine oz. drugačno odločitev o dedovanju, je pravda. Dejstvo, da S. P. s spremembo pravnomočne odločitve in prenosom lastninske pravice nazaj na zapustnico soglaša, zato v tem pritožbenem postopku ni pomembno. Ko bodo pritožnice svojo dedno pravico uveljavljale po pravilni poti, pa to dejstvo bo pomembno, saj je pričakovati, da se S. P. tožbenemu zahtevku ne bo upiral. V primeru, da spornega razmerja sploh ni, pa obstaja celo možnost izvensodne ureditve razmerja s pogodbo.

6. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. odstavka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena.