Jedro

Tožeči stranki bi morali, že zaradi splošnega načela, da nihče ne sme neupravičeno obogateti, vedeti, da naloženo plačilo pravdnih stroškov nasprotni stranki, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na Republiko Slovenijo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom naložilo tožečima strankama vrnitev sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Bpp 301/2009 z dne 9.10.2009, v višini 790,89 EUR v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožečima strankama s citirano odločbo, dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v postopku poskusa sklenitve sodne poravnave pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici opr. št. IR 97/2009. Za izvajanje navedene pravne pomoči je bila določena odvetnica C.C. iz Ljubljane, kateri je bilo za opravljeno delo, na podlagi sklepa Bpp 301/2009 z dne 23.12.2009 izplačano 790,89 EUR.

Z vpogledom v pravdno zadevo Okrajnega sodišča v Novi Gorici IR 97/2009 je bilo ugotovljeno, da je pravdno sodišče naložilo predlagateljema A.A. in B.B. povrnitev stroškov nasprotnima udeležencema (tožečima strankama v tem upravnem sporu) v višini 800,30 EUR. Tožeči stranki sta, kot upnika, vložila predlog za izvršbo sodnih stroškov, kateremu je sodišče ugodilo, dolžnika pa sta znesek 800,30 EUR še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, dne 8.7.2011 poravnala tožečima strankama tako, da sta dolgovani znesek nakazala na trajnik njune hčere, kot je to izhajalo iz predloga za izvršbo in izdanega sklepa o izvršbi.

Po 46. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči preide terjatev stranke – upravičenke do brezplačne pravne pomoči, proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo, vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenke do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog Državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Ker je torej terjatev, skladno s citirano določbo 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, prešla do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na Republiko Slovenijo, nasprotni stranki A.A. in B.B. pa sta pravdne stroške v postopku izvršbe poravnala upnikoma (tožečima strankama v tem upravnem sporu) sta slednja dolžna povrniti znesek v višini 790,89 EUR-a. Tožeči stranki v tožbi navajata, da kot prava neuki stranki nikoli nista bili opozorjeni na določbo 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. Služba za brezplačno pravno pomoč pa ju tudi ni nikoli obvestila, da nista upravičena do povračila stroškov postopka. V izpodbijanem sklepu tudi ni pravilno ugotovljeno, da sta jima nasprotni stranki A.A. in B.B. poravnala pravdne stroške, saj je bilo nakazilo izvedeno na trajnik njune hčere, zato je zahtevek za povrnitev stroškov naperjen zoper napačni osebi. V nadaljevanju še navajata, da določba 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči ne določa notifikacijske dolžnosti tožečih strank o tem, da so jima bili priznani stroški, enako tudi A.A. in B.B. nista bila seznanjena, da jima je bila priznana brezplačna pravna pomoč. Vse to ima za posledico, da je izpolnitev A.A. in B.B. veljavna, ona pa sta prosta obveznosti po 419. členu Obligacijskega zakonika. Glede na vse navedeno predlagata, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da sta bili tožeči stranki že z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči opr. št. Bpp 301/2009 z dne 9.10.2009 poučeni, da terjatev stranke – upravičenke do brezplačne pravne pomoči, proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po navedenem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. Višina stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči pa je bila tožečima strankama znana, saj je bil sklep o odmeri stroškov odvetnici, opr. št. Bpp 301/2009 z dne 23.12.2009, vročen dne 31.12.2009. Tudi navedbe, da je bilo dejansko stanje v izpodbijanem sklepu nepravilno ugotovljeno, saj je bilo nakazilo sredstev dejansko izvedeno na trajnik nujne hčere, niso upravičene. Ugotovljeno je bilo, da sta prav tožeči stranki v izvršilnem postopku, že v predlogu za izvršbo, kateremu je pristojno sodišče ugodilo in izdalo sklep o izvršbi, zahtevali da se opravi izvršba na denarna sredstva dolžnikov, v skladu z določbami 3. odstavka 46. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju in se jima plača kot upnikoma na račun njune hčere. Glede na povedano sta zavezanca A.A. in B.B., v skladu z določilom 3. odstavka 46. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju poravnali terjatev tožnikoma sicer na račun hčerke, ki pa sta jo tožnika pooblastila za sprejem nakazila, kar izhaja iz predloga za izvršbo na listovni št. 7 spisa z opr. št. I 105/2001. S tem pa sta postala zavezanca napram državi za izpolnitev obveznosti vračila stroškov. Zato predlaga, da sodišče tožbo tožečih strank, kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je sklep tožene stranke pravilen in zakonit, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V X. poglavju Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB1 in 23/08 – ZBPP), z naslovom „Vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči“, je v 46. členu določeno, da preide terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov. V 48. členu pa je določeno, da je dolžan upravičenec, ki je v postopku uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišče ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

Iz izpodbijanega sklepa in upravnega spisa nesporno izhaja, da je bila tožečima strankama z odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. Bpp 301/2009 z dne 9.10.2009 dodeljena redna oblika brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v postopku poskusa sklenitve sodne poravnave opr. št. IR 97/2009, pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici. Ob zaključku pravdnega postopka IR 97/2009 je pristojno sodišče s sklepom, ki je postal pravnomočen dne 28.3.2011 naložilo strankama A.A. in B.B. povrnitev stroškov nasprotnima strankama (tožečima strankama v tem upravnem sporu) v višini 800,30 EUR-ov. Tožeči stranki sta predlagali izvršbo pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici, ki je s sklepom I 105/2011 z dne 21.6.2011 strankama A.A. in B.B. kot dolžnikoma, naložilo plačilo zneska 800,30 EUR, ki sta ga poravnala še pred pravnomočnostjo navedenega sklepa na trajnik hčere tožečih strank, kot je bilo predlagano v njunem predlogu za izvršbo.

Glede na vse povedano, predvsem pa na obrazložitev odločbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. Bpp 301/2009 z dne 9.10.2009, ki sta jo tožeči stranki prejeli dne 16.10.2009 nesporno izhaja, da sta vedeli za določbo 46. člena ZBPP, ki določa, da terjatev stranke, upravičenke do brezplačne pravne pomoči – proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. Zato so navedbe v tožbi, da kot prava neuki stranki nista vedeli za dolžnost vračila dodeljene brezplačne pravne pomoči, neutemeljene in brezpredmetne. Poleg tega pa sodišče ugotavlja, da bi morali biti seznanjeni z navedeno obveznostjo najkasneje ob sklenitvi pooblastilnega razmerja, za ta upravni spor, z odvetnikom, ki je prava uka stranka in ima tudi dolžnost svetovanja in seznanjanja strank z njihovimi pravicami in obveznostmi v postopku ter njihovimi možnostmi o uspehu v posameznem postopku. Ne glede na vse navedeno pa sodišče še dodaja, da bi tožeči stranki morali, že zaradi splošnega načela, da nihče ne sme neupravičeno obogateti, vedeti, da naloženo plačilo pravdnih stroškov nasprotni stranki, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo. S tem v zvezi so tudi neutemeljene navedbe, da sploh nista stranki v postopku vračanja sredstev dodeljenih z brezplačno pravno pomočjo, saj so bila navedena sredstva nakazana na račun njune hčere. Iz upravnih spisov, predvsem priloženega spisa I 105/2011 Okrajnega sodišča v Novi Gorici namreč nesporno izhaja, da sta prav tožeči stranki v predlogu za izvršbo navedli, „da sta A.A. in B.B. po pravnomočni in izvršljivi sodni poravnavi po sklepu IR 79/2009 Okrajnega sodišča v Novi Gorici dolžna povrniti pravdne stroške v višini 800,30 EUR-ov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pravnomočnosti, ker navedenega zneska do dneva vložitve predloga za izvršbo ni bilo na računu hčere D.D., ki jo tudi pooblaščata za prejem nakazil bi naslovno sodišče prosila za izvršbo z rubežom dobroimetja A.A. in B.B. pri NKBM d.d. in prenosom zarubljenega dobroimetja v dobro transakcijskega računa upnika hčerke D.D., ki ga ima pri banki E. d.d. Nova Gorica“.

Upoštevaje vse navedeno je torej služba za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici tožečima strankama, z izpodbijanim sklepom, upravičeno naložila povrniti sredstva izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Bpp 301/2009 z dne 9.10.2009 v višini 790,89 EUR-a. Zato je sodišče tožbo, v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno, zavrnilo.

Ker je sodišče tožbo tožečih strank zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1).