Jedro

V primeru delitve zemljišča je nujno pritegniti izvedenca geodetske stroke, saj elaborat delitve lahko izdela samo izvedenec te stroke. Samo v primeru, da udeleženci predlagajo zgolj delitev uporabe zemljišča (ureditev razmerij med solastniki), si sodišče prve stopnje lahko pomaga z izvedencem kakšne druge stroke, saj bo v tem primeru njegova naloga le evidentiranje in vrednotenje posameznih delov zemljišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep v izpodbijanem delu (II.I., II.II., II.III., II.IV. in II.V. točka izreka) razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je parc. št. 877, k.o. X., deljiva v naravi (I. točka izreka). Z II. točko izreka je odločilo: – da tržna vrednost nepremičnine znaša 178.832,11 EUR (II.I. točka izreka); – da se razdružitev opravi tako, da postaneta predlagatelja izključna solastnika določno navedenih prostorov, h katerim sodi tudi terasa nad prizidkom; določilo je prostore, ki postanejo izključna last nasprotne udeleženke in prostore, ki ostanejo v solasti udeležencev (II.II. točka izreka). Eventualno dopolnitev take delitve z izplačilom v denarju si je sodišče pridržalo (II.III: točka izreka). Predvidelo je, da se za razdružitev zemljišča angažira izvedenec gradbene stroke, predlagateljema pa naložilo obveznost založitve predujma (II.IV. in II.V. točka izreka). Predlagateljema je naložilo obveznost doplačila 844,80 EUR sodne takse za predlog (II.VI. točka izreka).

2. Pritožuje se nasprotna udeleženka. Navaja, da z ugotovitvijo o deljivosti nepremičnine v naravi soglaša. Ne soglaša pa z načinom fizične delitve in predvidenim plačilom v denarju, ki naj bi bilo določeno v bodočnosti. Ne soglaša z odločitvijo, da se za delitev zemljišča angažira izvedenec gradbene stroke, za plačilo katerega sta predlagatelja dolžna založiti predujem. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa njegovo spremembo tako, da bo delitev izvedena skladno z njenim predlogom. Meni, da je odločitev pristranska, ker njen predlog delitve ni upoštevan. Opozarja, da je izvedenec delitev, kakor jo je predlagala, ocenil kot najenostavnejšo in korektno (varianta A). Navaja, da brez obrazložitve ni sprejet njen argument, da je z izgradnjo prizidka nastala nova stvar, ki pripada graditelju. Graja, da se sodišče ni opredelilo do nasprotni udeleženki priznanega solastninskega deleža. Meni, da bi moral biti izveden ogled. Za neobrazloženo označuje ugotovitev, da gre za prizidek, ki deli usodo stavbe. O tem, ali je prizidek nova stvar, v nepravdnem postopku ni mogoče odločati, možno pa je z ustrezno delitvijo rešiti vprašanje lastništva in uporabe. Táko rešitev ponuja varianta A. Ker do tega ni prišlo, ima še vedno pravico vložiti tožbo za ugotovitev lastninske pravice, kar bo storila in o tem obvestila sodišče. Meni, da pogojev za izdajo delnega sklepa ni. Zatrjuje, da je delni sklep izdan v nasprotju s 314. čl. ZPP. Sklicuje se na odločbo VSL II Cp 1824/99, v kateri je zavzelo stališče, da si mora sodišče prizadevati za táko delitev, da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Opozarja, da predlagatelja nista izkazala interesa za pridobitev strehe prizidka. Razlog, da sta imela 2 m2 velik balkon, ne opravičuje pridobitve terase v izmeri skoraj 17 m2. Sklicuje se na že predlagano možnost pridobitve balkona na strehi in omenja sofinanciranje tega posega. V primeru neustreznega vzdrževanja strehe bi pritožnica zaradi zamakanja utrpela škodo. Zaradi vseh navedenih razlogov je njen interes močnejši. 3. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila. Trdita, da je njun interes za pridobitev pohodne terase izkazan. Opozarjata, da izvedenec variante A, po kateri bi nasprotna udeleženka dobila 10,16 m2 več kot znaša njen solastninski delež, ni označil za najprimernejšo in sprejemljivo. Ta delitev, ki bi terjala spreminjanje solastninskih deležev, za predlagatelja ni sprejemljiva. Opozarjata, da prizidek ni samostojna stvar. Predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Dne 11.4.2014 je nasprotna udeleženka vložila še eno vlogo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Delna odločba, kakršna je vsebovana v II.II. točki izreka, ni sprejemljiva. Pritožnica pravilno opozarja, da delno odločbo sodišče izda, kadar je posamezni od več zahtevkov zrel za končno odločbo (314. čl. ZPP). V obravnavni zadevi ne gre za tak primer, saj je delitev nepremičnine parc. št. 877, k.o. X., celota in odločitve ni mogoče sprejemati delno. Odločitev bo možna, ko bo stanje takó pretreseno, da bo znano, ali fizična delitev terja tudi izplačilo denarnega zneska. Prvostopenjska odločitev je zato razveljavljena (3. točka 365. čl. ZPP).

7. Nepremičnina parc. št. 877, k.o. X., je celota; vse, kar je trajno na nepremičnini, je sestavina nepremičnine (8. čl. Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Solastninski deleži strank se raztezajo tako na stavbo kot na zemljišče. Ker ni razčiščeno vprašanje, kaj je predmet delitve – ali je to stavba, ali tudi zemljišče – je odločitev tudi iz tega razloga preuranjena. Iz predloga je razvidno, da predlagatelja predlagata zgolj delitev stavbe, ne pa tudi zemljišča. Glede zemljišča predlagata zgolj delitev uporabe (ureditev razmerij med solastniki).

8. V ponovljenem postopku naj sodišče najprej ugotovi, ali udeleženci predlagajo fizično delitev zemljišča. V predlogu sta predlagatelja navedla, da predlagata zgolj delitev stavbe; glede zemljišča sta navedla, da predlagata delitev njegove uporabe. Če predloga za delitev zemljišča ne podaja niti nasprotna udeleženka, zemljišča ni treba deliti. Kdo je predlagatelj, je pomembno zaradi založitve predujma za plačilo stroškov. Eventualna fizična delitev zemljišča bo namreč zvezana s precejšnjimi stroški, saj je nujna postavitev izvedenca geodetske stroke, ki pripravi elaborat delitve. Na osnovi elaborata se v zemljiškem katastru evidentirajo novonastale parcele, kar omogoča odločitev, da so deli sedaj enovite parcele v izključni lasti posameznega od udeležencev (1); del pa seveda nujno mora ostati v solasti strank, saj je le na ta način zagotovljena uporaba posameznih delov stavbe.

9. V primeru delitve zemljišča je nujno pritegniti izvedenca geodetske stroke, saj elaborat delitve lahko izdela samo izvedenec te stroke. Samo v primeru, da udeleženci predlagajo zgolj delitev uporabe zemljišča (ureditev razmerij med solastniki), si sodišče prve stopnje lahko pomaga z izvedencem kakšne druge stroke, saj bo v tem primeru njegova naloga le evidentiranje in vrednotenje posameznih delov zemljišča. 10. Pritožbena trditev, da je prizidek v izključni lasti nasprotne udeleženke je pritožbena novota. V postopku pred sodiščem prve stopnje so bili solastninski deleži 9/20 (predlagatelja skupaj) in 11/20 (nasprotna udeleženka) nesporni. Nasprotna udeleženka je v svoji vlogi z dne 28.3.2012 (list. št. 33) pravilno opozorila na nujnost delitve skladno s solastninskimi deleži. Edino taka delitev je možna. Drugačna delitev pride v poštev samo, če kateri od solastnikov izkaže, da so solastninski deleži drugačni, ali da je izključni lastnik določenega dela nepremičnine. Da bi bila izključna lastnica prizidka, nasprotna udeleženka ni zatrjevala; tega tudi zemljiškoknjižni podatki ne izkazujejo. S trditvami o udeležbi pri gradnji prizidka je nasprotna udeleženka izkazovala zgolj svoj (večji) interes, da ta del nepremičnine pridobi v izključno last; ne pa, da ga že ima v izključni lasti (vloga nasprotne udeleženke z dne 17.2.2012, list. št. 24 in 25).

11. Glede načina delitve pa pritožbeno sodišče soglaša, da je sprejemljiva delitev, kakor jo je opredelil izvedenec kot varianto C. Z varianto B ne soglaša nobena od strank, zato je – glede na to, da možnost drugačne fizične delitve obstaja – udeležencem ni smiselno vsiljevati. Ker je možna delitev skladno s solastninskimi deleži, izplačilo, kakor ga predvideva delitev po varianti A, ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na nujnost fizične delitve, če je ta možna (drugi odstavek 70. čl. SPZ). Šele če fizična delitev ni možna, pride v poštev civilna delitev z izplačilom oz. doplačilom. Ker je izvedenec podal mnenje, da za uporabo strehe garaže ni tehničnih ovir (da je ravna površina strehe prizidka lahko pohodna površina), je v primeru, ko je predmet delitve izključno stavba, sprejemljiva varianta C, ki predvideva fizično delitev in ne varianta A, ki vključuje civilno delitev (delno izplačilo solastninskega deleža).

12. Glede uporabe zemljišča (delitev uporabe zemljišča) je sodišče dolžno odločiti skladno s solastninskimi deleži (112. čl. Zakona o nepravdnem postopku in prvi odstavek 66. čl. SPZ), zato denarnih plačil pri odločitvi o načinu uporabe zemljišča (delitvi uporabe zemljišča) ni.

(1) Samo individualno določena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic (7. čl. SPZ). Z 18. čl. SPZ je določeno, da je to prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj s sestavinami.