Jedro

Višine prisojene preživnine tožena stranka v reviziji izrecno ni izpodbijala, je pa to storila posredno z revizijsko trditvijo, da odločitev o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo materi ni pravilna. Zato je revizijsko sodišče preizkusilo izpodbijano pravnomočno sodbo tudi v delu, ki se nanaša na toženčevo preživninsko obveznost in pri tem ugotovilo, da je ta obveznost določena v skladu z otrokovimi potrebami in toženčevimi možnostmi (79. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in zato materialnopravno pravilna.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, ml. A. B. dodelilo v varstvo in vzgojo materi B. B., otrokovemu očetu B. B. pa naložilo, da mora od 1.12.1996 plačevati mesečno preživnino v znesku 15.000 SIT.

Pritožbo tožene stranke proti odločitvi sodišča prve stopnje, da se otrok pravdnih strank dodeli v varstvo in vzgojo materi in proti odločitvi o preživninski obveznosti tožene stranke, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodba sodišča prve stopnje temelji na lažnih potrdilih gospodarske družbe H. T. d.o.o. in netočni izpovedbi tožeče stranke glede višine plače, ki naj bi jo mesečno prejemala. Iz potrdila Davčne uprave Republike Slovenije z dne 23.10.1996, ki je reviziji priloženo, jasno izhaja, da gospodarska družba H. T. d.o.o. v letu 1996 ni izplačevala nobenih plač. Glede plače, ki naj bi jo prejemala tožeča stranka, je bila zavedena tudi klinična psihologinja M. D. Ker je tožena stranka brez nepremičnega premoženja in je njen edini vir preživljanja le plača, naj jo sodišče oprosti plačila sodnih taks.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

V revizijskem odgovoru je tožeča stranka mnenja, da revizija ni utemeljena. Če tožeča stranka res ne bi prejemala plače, ne bi mogla preživeti sebe in otroka, saj razen plače drugih prejemkov nima. Toženec preživnine ne plačuje, bolj kot preživljanje in šolanje otroka pa ga zanimajo nepreverjeni podatki davčne uprave.

Revizija ni utemeljena.

Reviziji priloženo potrdilo davčne uprave iz katerega naj bi izhajalo, da podjetje H. T. d.o.o. v letu 1996 naj ne bi izplačevalo nobenih plač, predstavlja revizijsko novoto, ki je v postopku preizkusa pravnomočne sodbe ni mogoče upoštevati (3. odstavek 385. člena ZPP). Enako velja tudi za toženčeve trditve, da je sodišče pri oceni dokazov neutemeljeno sledilo izpovedbi tožeče stranke, da je v letu 1996 prejemala osebni dohodek, saj predstavljajo te trditve v revizijskem postopku nedovoljeno izpodbijanje dokazne ocene sodišč druge in prve stopnje. Iz navedenih razlogov revizijske trditve niso utemeljene.

Višine prisojene preživnine tožena stranka v reviziji izrecno ni izpodbijala, je pa to storila posredno z revizijsko trditvijo, da odločitev o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo materi ni pravilna. Zato je revizijsko sodišče preizkusilo izpodbijano pravnomočno sodbo tudi v delu, ki se nanaša na toženčevo preživninsko obveznost in pri tem ugotovilo, da je ta obveznost določena v skladu z otrokovimi potrebami in toženčevimi možnostmi (79. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in zato materialnopravno pravilna.

O toženčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa revizijsko sodišče ni odločalo, ker mora o tem predlogu odločiti sodišče prve stopnje (1. odstavek 173. člena ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, saj povrnitve teh stroškov ni zahtevala nobena od pravdnih strank.