Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če stranka po izteku štirimesečnega roka ne predlaga nadaljevanja postopka, ki je miroval, se šteje, da je tožba umaknjena in se postopek ustavi.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se tožnikova tožba, vložena zoper dokončno zavrnilno odločbo tožene stranke št. 148595 z dne 18.3.1996, šteje za umaknjeno in postopek ustavilo, ker nobena od strank v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje ni predlagala nadaljevanja postopka.
Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, smiselno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega prava.
Sklicuje se na obvestilo poslano po faksu naslednji dan po obravnavi zaradi prometne nesreče, ki pa v izpodbijanem sklepu sploh ni omenjeno. Povdarja, da je bila njegova zadeva v Avstriji in Nemčiji rešena v krajšem roku, brez sodišča, doma pa se izogibajo plačilu, ki mu pripada, zato ne odstopa od zahtevka.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je ob pravilno in popolno ugotovljenem procesnem stanju zadeve in pravilno uporabljenih določbah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) v zadevi pravilno in zakonito odločilo, zaradi česar pritožbene navedbe niso relevantne. Pravna podlaga za presojo izpodbijanega sklepa je podana v 1. odst. 209. člena citiranega ZPP, ki med drugim določa, da mirovanje postopka nastane v primeru, če nobena od strank ne pride na narok za glavno obravnavo, v zvezi s 3. odst. 210. člena istega zakona, po katerem se šteje tožba za umaknjeno, če nobena od strank v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, ne predlaga nadaljevanja postopka. Prav takšno procesno stanje je podano v predmetni zadevi, saj se glavne obravnave, razpisane 22.9.1999 kljub izkazanim vabilom ni udeležil tožnik niti toženec, niti nista v roku štirih mesecev po izdanem sklepu o mirovanju z dne 22.9.1999, predlagala nadaljevanja postopka. Sodišče prve stopnje je zato 25.1.2000, torej po izteku štirimesečnega roka, imelo dejansko in pravno podlago za izdajo sklepa o štetju tožbe za umaknjeno.
Povsem neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na opravičilo odsotnosti, poslano po faksu, saj se nanaša na prvo razpisani narok za glavno obravnavo 9.6.1999, ki prav v zvezi z omenjenim opravičilom ni bila opravljena, pač pa preložena za nedoločen čas, kakor tudi na roke in način reševanja pravic pri tujih nosilcih zavarovanja. Ker zadeve iz procesnih razlogov ni mogoče obravnavati po vsebini, v pritožbenem postopku ne morejo biti upoštevne niti navedbe oz.
tožnikov predlog o prištetju v R Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe k tuji pokojninski dobi, dopolnjeni pri tujem nosilcu zavarovanja.
Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.