Jedro

Tožnik v upravnem postopku ni navajal, da bi gradbeno dovoljenje z dne 9. 3. 2001 obsegalo tudi gradnjo spornega opornega zidu, pač pa je zgolj navajal, da gradnja dovozne poti brez gradnje opornega zidu ne bi bila mogoča, zato gre pri navedenemu tožbenemu razlogu za nedovoljeno tožbeno novoto.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je tožniku, A.A. in B.B. na podlagi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN) izrekla inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje opornega zidu dolžine približno 28 m in višine približno 2,5 m na zemljišču parc. št. 213/2 k.o. ... V 1. točki jim je izrekla, da ga morajo do 15. 5. 2011 odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na lastne stroške, sicer bo to v skladu s 3. točko izreka opravilo pooblaščeno podjetje na njihove stroške. V 2. točki izreka so bile za objekt izrečene prepovedi, v 4. točki pa je bilo ugotovljeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Upravni organ druge stopnje je odpravil 1., 2. in 3. točko izreka prvostopenjske odločbe in jih nadomestil z novimi. Tožniku je s 1. točko izreka naložil odstranitev predmetnega opornega zidu ter vzpostavitev prejšnjega stanja na lastne stroške, z 2. točko je ugotovil, da za predmetni objekt velja prepoved prometa z objektom, s 3. točko pa je odločil, da če tožnik ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku, kot je to določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške. Dodal je tudi novo 5. točko izreka, s katero je ugotovil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. V ostalem delu je pritožbo zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo tožnika za povrnitev stroškov postopka.

Iz obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje izhaja, da ni sporno, da je na predmetnem zemljišču zgrajen oporni zid navedenih dimenzij. Prav tako ni sporno, da za gradnjo tega zidu ni bilo izdano ustrezno upravno dovoljenje, ki bi moralo biti izdano v skladu s 50. oziroma 62. členom ZUN. Izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi 73. člena ZUN je zato utemeljen.

Kot neutemeljeno zavrača tožnikovo pritožbeno navedbo, ki se nanaša na solastništvo predmetne nepremičnine, saj se inšpekcijski ukrep primarno izreče investitorju. Ugotavlja, da dejstvo, da gradbeno dovoljenje za gradnjo opornega zidu ni bilo pridobljeno, priznava tožnik tudi sam, ko v pritožbi navaja, da je bila za predmetni oporni zid pridobljena že vsa projektna dokumentacija ter podana vloga za njegovo legalizacijo, vendar postopek še ni zaključen, ker solastnika ne dasta potrebnega soglasja. Kot nepomembne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe pa ocenjuje tudi tožnikove navedbe, da je oporni zid moral postaviti, ker obstaja možnost sprožitve plazu in je bilo treba brežino zaščititi.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da izdano gradbeno dovoljenje za komunalne naprave zajema tudi gradnjo spornega opornega zidu. Pri tem se sklicuje na izvedensko mnenje izvedenca ..., po katerem je podporni zid sestavni del ceste, zaradi česar po stališču navedenega izvedenca ni ovir za izdajo gradbenega dovoljenja v sklopu skupnih komunalnih naprav. Poleg tega so v PGD predvideni vsi ukrepi za varno uporabo objektov (dostopne ceste), kamor sodi tudi zaščita in utrjevanje brežin. Glede na navedeno sta A.A. in B.B. s tem, ko sta podala soglasje za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 9. 3. 2001, ki se nanaša na izgradnjo skupnih komunalnih naprav, soglašala tudi z vsemi potrebnimi oziroma nujnimi posegi, ki so potrebni za izgradnjo „slednje“. Poleg tega se toženka ni opredelila do njegovih navedb, da oporni zid predstavlja tako imenovano nujno interventno delo, kar pomeni, da soglasje solastnikov za njegovo izgradnjo sploh ni potrebno, pri čemer se sklicuje na tretji odstavek 1. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Nujnost izgradnje opornega zidu dokazuje z izvedenskim mnenjem ..., geomehanika … in ... Pojasnjuje še, da je v letu 2012 ponovno vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo opornega zidu. Ker solastnika nepremičnine soglasja h gradnji predmetnega objekta nista podala, ni mogel predložiti dokazila o pravici graditi, k predložitvi katerega je bil pozvan. Zato je pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici vložil tožbo, s katero zahteva od solastnikov podajo soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo opornega zidu. Meni, da je z izpodbijano odločbo kršeno načelo sorazmernosti, saj bodo v primeru njene izvršitve nastale katastrofalne posledice tako na premoženjskem področju solastnikov, poleg tega pa bo podana tudi nevarnost za življenje ljudi in premoženja, kar utemelji. Predlaga odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve v ponovno odločanje organu prve stopnje ter povrnitev stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 72. člena ZUN odredi organ urbanistične inšpekcije, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. V zadevi ni sporno, da je v obravnavanem primeru prišlo do spornega posega v prostor, to je gradnje opornega zidu navedenih dimenzij na navedeni lokaciji, niti da je tožnik investitor spornega posega. Prav tako ni sporno, da gre za gradnjo, za katero bi bilo treba pridobiti ustrezno upravno dovoljenje. Tem ugotovitvam, ki izhajajo iz izpodbijane odločitve, namreč tožnik ne ugovarja.

Sporno pa je, ali se izdano gradbeno dovoljenje z dne 9. 3. 2001 in njegova sprememba z dne 17. 4. 2001 nanašata tudi na gradnjo spornega opornega zidu, kar je tožnik prvič navajal šele v tožbi, in ali so podane okoliščine za gradnjo brez gradbenega dovoljenja iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 (tožnik se v tožbi sklicuje na tretji odstavek 1. člena ZGO-1, kot je veljal do uveljavitve sprememb ZGO-1 leta 2009).

Po določbi 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

Ker tožnik v upravnem postopku ni navajal, da bi gradbeno dovoljenje z dne 9. 3. 2001 obsegalo tudi gradnjo spornega opornega zidu, pač pa je zgolj navajal, da gradnja dovozne poti brez gradnje opornega zidu ne bi bila mogoča, gre pri navedenemu tožbenemu razlogu za nedovoljeno tožbeno novoto.

Tudi sicer iz gradbenega dovoljenja z dne 9. 3. 2001 in njegove spremembe z dne 17. 4. 2001, ki ju je v spis vložil tožnik, kaj takega ne izhaja, saj se nanaša zgolj na gradnjo skupnih komunalnih naprav (dostopne ceste, vodovodnega priključka, električnega NN priključka, telefonskega priključka in skupne greznice s kanalizacijo) za potrebe treh stanovanjsko poslovnih objektov v ... na zemljišču parc. št. 213/2 k.o. ..., tožnik pa v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, kot tudi v tožbi opisuje aktivnosti, ki jih izvaja v zvezi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za legalizacijo spornega opornega zidu.

Ne glede na to, da se ZGO-1 v obravnavanem primeru sploh ne uporablja glede na določbo prvega odstavka 200. člena ZGO-1, saj gre inšpekcijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo ZGO-1 in ne gre za gradnjo iz tretjega odstavka 3. člena ZGO-1, tudi sicer v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ki jo ureja četrti odstavek 1. člena ZGO-1, saj se navedena določba nanaša na za izredno ali vojno stanje, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

Ugotovitev toženke, da gre za gradnjo brez potrebnega dovoljenja, je zato pravilna, to pa je dejanska podlaga za izrek ukrepa iz 73. člena ZUN. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na razloge za gradnjo, zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

Ker je v primeru gradnje brez ustreznega upravnega dovoljenja po 73. členu ZUN odstranitev objekta ali dela objekta edini predviden ukrep, na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati niti ugovori, ki se nanašajo na nesorazmernost ukrepa in posledice, ki bodo nastale zaradi izvršitve izpodbijane odločbe.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.