Jedro

Toženec glede na svoj življenjski stil nedvomno dobiva prejemke tudi iz opravljanja drugih del, ne le iz redne zaposlitve, kar je sodišče upoštevalo pri ugotovitvi njegovih zmožnosti za preživljanje mladoletnih otrok. Upoštevalo je tudi, da je zdrav in sposoben za vsako delo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni: a) v točki I/1 izreka tako, da je za posamezne mesece toženec dolžan plačati tožnici za mladoletnega A. A. mesečno preživnino: - za april , maj in junij 2012 po 83,00 EUR namesto 92,00 EUR - za julij 2012 191,00 EUR namesto 200,00 EUR - za avgust 2012 171,00 EUR namesto 180,00 EUR - za september 2012 166,00 EUR namesto 175,00 EUR - za oktober 2012 35,94 EUR namesto 44,94 EUR - za november 2012 132,28 EUR namesto 141,28 EUR - za december 2012 136,00 EUR namesto 145,00 EUR - za januar 2013 119,32 EUR namesto 128,32 EUR - za mesece februar, marec, april, maj in junij 2013 po 191,00 EUR namesto 200,00 EUR - za julij 2013 150,88 EUR namesto 159,88 EUR b) v točki I/2 izreka tako, da se ta glasi: „Toženec je dolžan plačati tožnici za mladoletnega B. B. mesečno preživnino: - od 11. 10. 2011 do 31. 10. 2011 v znesku 113,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2011 do plačila - od 1. 11. 2011 do 31. 3. 2012 vsak mesec v znesku 184,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega mesečnega zneska od 15. dne v mesecu za tekoči mesec do plačila - od 1. 4. 2012 do 30. 9. 2012 vsak mesec v znesku 176,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega mesečnega zneska od 15. dne v mesecu za tekoči mesec do plačila - za oktober 2012 v znesku 109,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2012 do plačila - od 1. 11. 2012 do 31. 7. 2013 vsak mesec v znesku 176,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega mesečnega zneska od 15. dne v mesecu za tekoči mesec do plačila - od 1. 8. 2013 dalje vsak mesec v znesku 184,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega mesečnega zneska od 15. dne v mesecu za tekoči mesec do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje (v točki I/1 glede preživnine za mladoletnega A. A. za čas od 11. 10. 2011 do 31. 3. 2012 in od 1. 8. 2013 dalje ter glede zapadlosti vseh mesečnih zneskov preživnin, v točki I/3 in v točki II.).

III. Toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu plačilo preživnine za mladoletnega A. A. in mladoletnega B. B. v zneskih, ki so razvidni iz točk I/1 in I/2 izpodbijane sodbe. Do pravnomočnosti sodbe dospele preživninske obroke z obrestmi je toženec dolžan plačati v 15-ih dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v tekočem mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji, odtlej pa v valoriziranih zneskih po vsakokratnem obvestilu centra za socialno delo (točka I/3). Višji tožbeni zahtevek je prvo sodišče zavrnilo (točka I/4) in odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki izpodbija ugodilni del sodbe, pri čemer uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zniža prisojeno preživnino, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je prisojena preživnina v znesku 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka previsoka. Tožnica bo po koncu porodniškega dopusta spet prejemala plačo v znesku 1.300,00 EUR, poleg tega pa dodatno zasluži z nastopi. Mesečni strošek prehrane doma za vsakega otroka v znesku 100,00 EUR je previsok, saj otroka jesta v šoli in v vrtcu, doma pa je odprt le strošek večerje in vikendov, ko sta otroka pri tožnici. Ko se je tožnica z otrokoma preselila k novemu partnerju, so se stroški bivanja in gospodinjstva mladoletnih otrok znižali, zato je dosojenih 70,00 EUR za vsakega otroka na račun tega stroška previsok znesek. Previsok je tudi upoštevani strošek za počitnice otrok, saj gre za otroka starosti 9 let in 5 let, za katera je mogoče upoštevati, da je možno najti angažmaje za morje tudi ob upoštevanju popustov ali celo oprostitev plačil za otroke, mlajše od 12 let. Glede dohodkov toženca je sodišče zmotno ugotovilo, da prejema 900,00 do 1.000,00 EUR iz naslova delovnega razmerja. To je prejemal zgolj v obdobju, ko je bil za polovični delovni čas zaposlen na OŠ in pri družbi B. d.o.o. Pri tem je šlo tudi za priznanje potnih stroškov za prevoze na delo. Vseskozi je toženčeva plača dosegala približno 700,00 EUR. Sodišče ni upoštevalo, da toženec plačuje mesečni kredit v višini 100,00 EUR za osebni avtomobil, ki ga ima tožnica in ga uporablja tudi za prevoze skupnih otrok. Glede na višino minimalne plače in rubljivi del dohodkov je prisojena preživnina za oba otroka v skupnem znesku 400,00 EUR vse prej kot v skladu z materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi toženca. Čeprav je sodišče prve stopnje zapisalo, da toženec ne prejema drugih prejemkov, je zmotno presodilo, da je višina mesečne preživnine za vsakega otroka 200,00 EUR utemeljena.

3. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je pravilno ocenilo, da znaša mesečni izdatek za prehrano vsakega otroka doma 100,00 EUR. Jasno je, da otroka za svoj razvoj potrebujeta (poleg obrokov v šoli oziroma vrtcu) tudi vsakodnevni zajtrk in druge obroke, ne le večerje, ter redno prehrano doma za konec tedna, kadar sta pri tožnici (enako velja, ko sta pri tožencu). Ker imata otroka vrsto aktivnosti, zaradi česar toliko bolj potrebujeta pravilno prehrano, je navedeni strošek ustrezen.

6. Po preselitvi tožnice z otrokoma na dom njenega sedanjega partnerja so se stroški bivanja znižali, saj tožnici ni več potrebno plačevati najemnine za stanovanje (200,00 EUR). Od aprila 2012 dalje so ti stroški zato bistveno nižji in je ta strošek na vsakega otroka v znesku 70,00 EUR mesečno previsoko ocenjen. Glede na potrebne stroške ter izpovedbi tožnice in M. B. pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ustrezen strošek iz tega naslova za vsakega otroka 50,00 EUR. Tudi strošek oddiha je ocenjen previsoko, saj pritožba utemeljeno izpostavlja, da sta otroka glede na svojo starost pri ponudnikih tovrstnih storitev upravičena do večjih popustov. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je primeren strošek iz tega naslova 20,00 EUR mesečno (namesto 30,00 EUR) za vsakega otroka.

7. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo prejemke tožnice in toženca iz naslova redne zaposlitve. Za toženca ni navedlo, da je v času zaposlitve v osnovni šoli in družbi B. d.o.o. prejemal 900,00 do 1.000,00 EUR plače, saj je obrazložilo, da so v tem znesku zajeti tudi potni stroški (in prehrana). Prvo sodišče je ugotovilo, da tožnica občasno zasluži tudi z nastopi in s poučevanjem igranja klavirja, medtem ko je za toženca sicer štelo, da občasno delo trenerja nogometa opravlja brezplačno, da pa je zdrav in sposoben za vsako delo, s čimer je očitno smiselno štelo, da so njegove materialne in pridobitne zmožnosti večje, kot jih izkazuje v resnici. Tudi pritožbeno sodišče meni, da toženec glede na svoj življenjski stil nedvomno dobiva prejemke tudi iz opravljanja drugih del, ne pa le iz redne zaposlitve (bodisi z delom trenerja nogometa, bodisi s kakšnim drugim delom, za katerega je tudi usposobljen, glede na predhodno zaposlitev pri družbi B. d.o.o.). Na toženčeve dodatne prejemke posredno kažejo že toženčeve navedbe ter izpovedbi toženca in njegove matere (da je novembra 2011 kupil opremo za sobo otrok v znesku 2.138,69 EUR, da je za oba otroka od novembra 2011 do avgusta 2013 izdal še okoli 2.400,00 EUR za oblačila, obutev in igrače, da je za leto 2013 stroške ogrevanja s kurilnim oljem doma v znesku 3.500,00 EUR v celoti plačal toženec, da toženec ne bi uveljavljal nobene preživnine od tožnice, če bi bila otroka dodeljena njemu - zgolj s plačo okoli 650,00 EUR oziroma 700,00 EUR vsega tega toženec ne bi zmogel kriti). Toženec ni dokazal, da plačuje kredit za vozilo tožnice v znesku 100,00 EUR mesečno, razen tega pa ta okoliščina za odločitev o njegovi preživninski obveznosti ni relevantna.

8. Glede na navedeno so mesečne potrebe otrok nekoliko nižje, kot jih je ugotovilo prvo sodišče. Za A. znašajo stroški preživljanja do aprila 2012 okoli 450,00 EUR oziroma za B. 415,00 EUR, od aprila 2012 dalje pa približno 430,00 EUR za A. in 395,00 EUR za B. Kljub temu pritožbeno sodišče ocenjuje, da je toženec dolžan od vložitve tožbe do konca marca 2012 plačati za preživljanje A. zahtevano preživnino 200,00 EUR, saj je breme preživljanja na ta način med pravdni stranki ustrezno porazdeljeno, upoštevajoč 129. člen ZZZDR. Toženec je zato v tem obdobju dolžan prispevati dobrih 44 % (natančneje 44,44 %), enako razmerje pa je treba upoštevati tudi pri določitvi preživnine za B. Za različna odstotka porazdeljevanja bremena preživljanja med pravdni stranki za A. in za B, kot je to materialnopravno napačno določilo prvo sodišče, ni namreč nobene podlage. V tem obdobju zato znaša ustrezna preživnina za B. 184,00 EUR mesečno.

9. Od aprila 2012 do konca julija 2013 (za ta mesec zaokroženo) je treba upoštevati enak % porazdelitve bremena preživljanja med pravdni stranki, kar glede na nižje stroške preživljanja pomeni, da je toženec dolžan prispevati za A. 191,00 EUR, za B. pa 176,00 EUR. Po rojstvu tožničine hčerke in s tem njeni dodatni preživninski obveznosti je toženec dolžan plačevati višjo preživnino, in sicer za A. v zahtevanem znesku 200,00 EUR mesečno, kar pomeni dobrih 46 % (natančneje 46,51 %), za B. pa zato 184,00 EUR.

10. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo (353. in 358. člen ZPP). Pri spremembi izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče upoštevalo, da je prišlo do očitne pisne pomote v četrti alineji točke I/2 izreka (namesto 1. 11. 2013 je pravilno 1. 11. 2012 – enako tudi v obrazložitvi na strani 11).

11. Toženec je s pritožbo uspel le v sorazmerno majhnem delu. Upoštevajoč vse okoliščine spora ni bilo razlogov za spremembo stroškovne odločitve (413. člen ZPP). Iz enakih razlogov toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP).